Učinek tople grede

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Učinek tople grede je izraz za otoplitev zemljine atmosfere in površja kot posledice emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe fosilnih goriv in drugih človekovih dejavnosti ter posledično povečane sposobnosti atmosfere, da absorbira IR sevanje.

Atmosfera absorbira IR sevanja, ki ga oddaja površina Zemlje, potem ko je absorbirala pretežno kratkovalovne (UV) sevanje Sonca. Atmosfera deluje kot toplotni izolacijski plašč. Pojav tople grede v atmosferi je podoben, vendar ne ni povsem enak dogajanju v prosojnih rastlinjakih (glej: Topla greda).

Vsebina 1 Toplogredni plini 2 Posledice tople grede 3 Povezave 4 Viri

[uredi] Toplogredni plini

• Vodna para (H₂O)
• Ogljikov dioksid (CO₂)
• Metan (CH₄)
• CFC · HCF · PHC (tudi F plini, fluorirani ogljikovodiki)
• Didušikov oksid (N₂O) (glej: Dušikov oksid)
• Žveplov heksafluorid (SF₆)

Koncentracija teh plinov v atmosferi (razen vodne pare) narašča zaradi človekove dejavnosti.

[uredi] Posledice tople grede

• Porast tempreature za 1,5 - 4,5 °C na 100 - 150 let
• Taljenje polarnega ledu
• Porast gladine morja
• Povečanje izhlapevanje morja in s tem povečanje oblačnosti

[uredi] Povezave

• Prikaz učinka tople grede

[uredi] Viri

• Matjaž Ravnik: Topla greda. Tangram, Ljubljana 2001, ISBN: 961-6239-01-5
• Andrej Gosar: Možnost zmanjšanja učinka tople grede z geološkim ...

Ta članek, ki se nanaša na meteorologijo ali podnebje, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.