Škotska gelščina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Škotska gelščina (Gàidhlig na h-Alba) | ||
|---|---|---|
| Države: | Škotska, Kanada | |
| Govorni predeli: | Škotsko višavje, Zunanji Hebridi, Otok pri Bretonskem rtu, Nova Škotska; veliko govorcev v Glasgowu in drugih škotskih mestih; nekdaj vsa celinska Škotska brez jugovzhodnega dela | |
| Število govorcev: | 58.652 | |
| Uvrstitev: | Ni med prvih 100. | |
| Rodoslovna razvrstitev: | indoevropski keltski |
|
| Uradni položaj | ||
| Uradni jezik: | Škotska | |
| Usklajuje: | Bòrd na Gàidhlig | |
| Jezikovne kode | ||
| ISO 639-1 | gd | |
| ISO 639-2 | gla | |
| SIL | GLS | |
| Glej tudi: jezik – seznam jezikov | ||
Škotska gelščina (izvorno Gàidhlig; IPA [ˈkɑːlʲəkʲ]) je keltski jezik, ki se govori na Škotskem.
Škoti so se na Britanski otok priselili z Irske in v 10. stoletju ustanovili državo, v kateri so živeli skupaj s Pikti in Skandinavci, ki so se kmalu asimilirali in sprejeli škotsko gelščino ali Erse za svoj jezik. V 12. stoletju je kralj David angleškim družinam z juga dovolil ustanavljanje mestnih naselbin burgov, v katerih so govorili posebno obliko (škotske) angleščine Scots. Gelščina je vedno bolj postajala jezik podeželja. Danes ima škotska gelščina le okrog 75.000 govorcev v odročnih predelih Škotskega višavja in na otočju Hebridov. Nekaj tisoč jih je tudi v pokrajini Nova Scotia v Ameriki.
[uredi] Trenutno stanje
Škotska gelščina je od leta 2005, ko je škotski parlament ( škotsko 'Parlamaid na hAlba') sprejel t.i. Gelski akt, na Škotskem uradno enakovredna z angleščino. Sprejeto je bilo mnogo državnih in civilnih iniciativ, s katerimi naj bi zajezili upadanje števila govorcev na zahodu Škotske in čimbolj popularizirali in razširili uporabo škotske gelščine povsod po državi. Tako predvsem v večjih mestih že narašča število šol, v katerih se otroci učijo izključno v škotski gelščini.
