Evropska snežna voluharica
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
|
|
||||||||||||||||||||
 potencialno ranljiv |
||||||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||
| Chionomys nivalis (Martins, 1842) |
Evropska snežna voluharica je razširjena v južni in srednji Evropi in manj v Aziji. V Sloveniji jo najdemo v Alpah, v dinarskem svetu in kraških območjih primorskega sveta. Obema območjema so skupne globoke apnenčaste skalne razpoke s hladnim zrakom. Ta ekološka posebnost je za snežno voluharico bolj odločilna kot nadmorska višina, saj je bila odkrita celo v najnižjih predelih Kraškega roba.
To je srednje velika voluharica z dolgo in fino dlako. Hrbet je sivo rjav, trebuh pa srebrno siv. Rep, ki je približno enak polovici trupa z glavo, je svetel in nejasno dvobarven. Tačke so svetle. Med vsemi voluharicami ima najdaljše brke.
Živi v skalnih razpokah v visokogorskem svetu. Najdemo pa jo tudi nižje, v bližini jamskega okolja (globoke skalne razpoke). Večinoma se izogiba gozda. Najbolj je aktivna ponoči. Dobro pleza po skalah. Hrani se z zelenimi deli rastlin in plodovi.
Vsebina |
[uredi] Razmnoževanje
Samica povrže mladiče od junija do avgusta, v nižjih legah pa tudi decembra. Imajo od 2-5 mladičev. Plenijo jih ujede, sove in podlasice.
[uredi] Podvrste
Populacije snežne voluharice s posameznih gorskih območij so med seboj izolirane in se morfološko razlikujejo. Za snežne voluharice iz celotne Slovenije je značilen temen hrbet. Populacija iz Snežnika je v povprečju večja od tiste iz Julijskih Alp.
[uredi] Reference
- ^ Species factsheet - Chionomys nivalis. European Environment Agency (2007).
[uredi] Zunanje povezave
[uredi] Viri
- Sesalci Slovenije, Boris Kryštufek, 1991
- Vretenčarji Slovenije, gradivo za vaje iz zoologije strunarjev, P.Trontelj, 2005, ISBN 961-242-029-7
