Hajle Selasije I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Hajle Selasije I. (amharsko ቀዳማዊ፡ኃይለ፡ሥላሴ) (sveta Trojica ali Moč trojice), etiopski neguš negasti (amharsko kralj kraljev, cesar) (od 1930 do 1936; od 1941 do 1974), * 22. julij, 1892, mestna vas Ejersa Goro, Etiopija, † 27. avgust 1975, Adis Abeba, Etiopija.

Vsebina 1 Življenje in delo 1.1 Zgodnja mladost 1.2 Guverner Hararja in poroka 1.3 Regent 2 Rastafarijanstvo 2.1 Odnos Hajla Selasija do rastafarijancev in vere nasploh 2.2 Odnos rast do Hajle Selasija 3 Misli in navedki 4 Glej tudi 5 Zunanje povezave 6 Viri

[uredi] Življenje in delo

[uredi] Zgodnja mladost

Hajle Selasije I. se je rodil kot Lidž Tafari Makonen (Lidž - dobesedno otrok, naziv običajno podeljen med plemstvom) očetu Rasu Makonenu Vodemikaelu Gudesi, guvernerju Hararja in materi princesi Vojzero (gospa) Jesi Emebet (Ješimabet) Ali Abadžifar. Matere ni poznal, saj je umrla dve leti po njegovem rojstvu 14. marca 1894. Oče je umrl, ko je bil star štirinajst let. Ras Tafari je bil pravnuk šoanskega kralja Saheke Selasija. Svojo imperialno kri je nasledil prek očetove stare mati, princese Tenagnevork Sahle Salasije, ki je bila teta neguša negastija Menelika II. Naj bi bil neposredni potomec Makede in kralja Salomona. Hajle Selasije je imel starejšega polbrata dedžasmača Jilma Makonena, ki je bil guverner Hararja pred njim, vendar je kmalu po nastopu umrl.

Tafari je postal dedžasmač leta 1905 v trinajstem letu starosti. Kmalu zatem je umrl njegov oče na Kulibiju. Čeprav je oče želel, da bi ga kot guverner Hararja nasledil, je neguš Menelik to smatral za nepremišljeno dejanje, saj kot tako mlad deček ne bi bil kos tako pomembnemu položaju. Zato je postal guverner njegov polbrat Jilma. Tafari je bil že od rane mladosti prisoten na Menelikovem dvoru in je hodil Menelikovo plemiško šolo (danes Gimnazija Menelika II.).

[uredi] Guverner Hararja in poroka

Tafariju so podelili častno guvernerstvo Selale, čeprav ni upravljal okrožju neposredno. V letu 1907 so ga imenovali za guvernerja dela Sidama. Po polbratovi smrti je guvernerstvo na Hararjem prevzel Meneliku zvesti general dedžasmač Balča Safo. Med dedžasmčevim guvernerstvom prilike niso bile ugodne, tako da je po zadnji Menelikovi bolezni in kratkotrajnemu vladanju Taitu Betul postal guverner Hararja Tafari 11. aprila 1911.

Tega leta se je poročil z Vojzero Etega Menen Asfav z Ambasela, hčerko Jantirarja Asfava, vnukinjo kralja Mihaila Vološkega ter nečakinjo prestolonaslednika Lidža Jasuja. Imela sta šest otrok:

• princeso Tanagnevork (30. januar 1913 – 6. april 2003),
• prestolonaslednika meridasmača Asfava Vosena (27. julij 1916 – 17. januar 1997)
• princeso Zenebevork (25. julij 1918 – 25. marec 1933),
• princeso Tsehajvork (13. oktober 1919 – 17. avgust 1942),
• princa Makonena vojvodo Hararskega (16. oktober 1923 – 13. maj 1957)
• princa Sahleja Selasija (27. februar 1931 –23. april 1962).

Selasije je iz prejšnjega zakona imel hčer, princeso Romanevork. Njegov drugi otrok, princesa Tenagnevork je kot zadnja umrla v starosti 90. let leta 2003.

[uredi] Regent

Kot Ras Tafari (amharsko princ miru, strahoviti) je vladal Etiopiji kot regent in prestolonaslednik (od 1916 do 1928) cesarice Zavditu z naslovom dedžasmač in kot kralj (neguš) (od 1928 do 1930), ter se okronal za cesarja (hatse) po Zavditini smrti (april 1930). Kronanje je bilo 2. novembra 1930 v Katedrali svetega Jurija.

Razvil je politiko skrbne prenove, ki jo je začel že cesar Menelik II. Leta 1923 je zagotovil mesto Etiopije v Društvu narodov. Društvo ni uspelo ustaviti italijanskega vpada v Etiopijo (oktober 1935) in Selasije I. je odšel za pet let v Veliko Britanijo in od tam vodil upor proti oboroženi italijanski vojski.

Leta 1941 se je po italijanskem porazu s pomočjo britanskega kraljestva in etiopskih domoljubnih sil vrnil v deželo. Novembra 1955 je vpeljal popravljeno ustavo, pod katero pa je ohranil svojo oblast.

V decembru 1960 so ga poskušali odstraniti in je sledil bolj nazadnjaški politiki. Njegova politika je prispevala k njegovi odstavitvi 12. septembra 1974, ki jo je izvedla skupina vojaških upornikov, znana pod imenom derg. Množična sredstva obveščanja so takrat poročala, da je Selasije I. umrl v zaporu 27. avgusta 1975 v baraki 4. divizije v Adis Abebi, uradno zaradi težav po operaciji na prostati. Prav gotovo pa so ga zadavili ali pa stradali do smrti. Njegove posmrtne ostanke so pokopali pod predsedniškim osebnim uradom. Kasneje so ga 5. novembra 2000 pokopali ob primernem pogrebu v družinski grobnici v katedrali svete Trojice v Adis Abebi.

[uredi] Rastafarijanstvo

Privrženci rastafarijanstva, religijskega gibanja, nastalega v 30. letih 20. stoletja na Jamajki pod vplivom gibanja »Nazaj v Afriko« Marcusa Mosiaha Garveya, smatrajo Hajla Selasija I. kot reinkarnacijo boga, črnskega mesijo, ki bo vodil ljudi afriškega porekla in razseljene Afričane v osvoboditev. Za njegove uradne nazive Kralj kraljev, Gospodar gospodarjev, Zavojevalni lev judovskega plemena in Davidov izvor verjamejo da so nazivi povrnjenega mesije iz novozavetne Knjige razodetij. Njihova vera v inkarnirano božanstvo neguša negastija Hajla Selasija I. se je začela kmalu po njegovem kronanju v Adis Abebi. Večina rastafarijancev verjame, da je Selasije I. še vedno živ, in je bila objava njegove smrti le del zarote proti njihovemu religijskemu gibanju. Obiskal je Jamajko in tamkajšnja množica ga je navdušeno pozdravila, to pa ga je zmedlo. Ko je 21. aprila 1966 pristal na kingstonskem Mednarodnem letališču Normana Manleyja (Norman Manley International Airport), se je zbralo sto do dvesto tisoč rastafarijancev s cele Jamajke, saj so slišali, da jih bo obiskal mož, katerega so imeli za boga. Ko je Selasijevo letalo priletelo nad letališče, je eno uro zavračal pristanek, dokler ga Mortimer »Planno« Planner znani rasta starešina ni prepričal o varnosti pristanka. Od tedaj naprej je obisk uspel. Rita Marley, žena Boba Marleyja, je sprejela rastafarijansko vero, ko je videla Hajla Selasija. Njena gorečnost je prepričala tudi njenega moža.

[uredi] Odnos Hajla Selasija do rastafarijancev in vere nasploh

Neguš sam, predan etiopski tevahedski pravoslavni kristjan, ni nikoli priznaval rastafarijanstva, ni bil član gibanja in je ostal precej brezbrižen do njihovih verovanj, čeprav je podobno naziranje moč najti tudi na deželi v Etiopiji sami. Ni imel nobene vloge pri organizaciji ali razširjanju gibanja. Le včasih je pokazal vljudno zanimanje. Neguš osebno ni verjel v rastafarijanske trditve božanskosti. Ko ga je leta 1967 intervjuval Bill McNeill s Canadian Broadcasting Corporation, je Hajle Selasije zanikal, da je lahko človek božja emanacija.

V intervjuju z Oriano Fallaci v Chicago Trubune, 24. junija 1973 je dejal (zaradi vzgoje, je bil od mladih nog navajen govoriti v 1. osebi množine): »Bili smo otrok, deček, mladi mož, odrasel moški in končno starec. Kot vsakdo drug. Naš Gospod Stvarnik nas je naredil kot vse ostale.« Večkrat je pojasnil svoje verovanje, da je nekdo lahko pogubljen ne glede v vero v Kristusa, kar v tevahedski veri velja tako za človeka kot za boga: »Ladja brez krmila je prepuščena milosti valovom in vetru, nese jo sem in tja, in če pride vihar, se razbije na skalah in izgine, kot da nikoli ni obstajala. To je naša čvrsta vera, da dušo brez Kristusa, ne čaka nič kaj boljšega.« (One Race, One Gospel, One Task, nagovor Svetovnemu evangeličanskemu kongresu, Berlin, 28. oktober 1966) Spodbujal je tudi versko svobodo in strpnost na osnovi svoje krščanske vere: »Ker se nihče ne more vtikati v božje kraljestvo, moramo biti strpni in živeti skupaj s tistimi, ki drugače verujejo ... Radi bi priklicali duh strpnosti, ki jo je pokazal naš gospod Jezus Kristus, ko je odpustil vsem in tudi tistim, ki so ga križali.«

Raste se niso nikoli utrujali s tem, da neguš ni nikoli trdil, da je bog, saj pravi bog po njihovem verovanju ne bi nikoli tega trdil, da bi si pridobil svetovno odobritev in moč. Med svojim obiskom na Jamajki je povedal vodjem rastafarijanskega občestva, da se naj ne preselijo v Etiopijo, dokler ne bodo osvobodili jamajških ljudi. Po obisku je menda dejal tevahedskemu nadškofu Ješaku: »Na Jamajki je problem... Prosim, pomagajte tem ljudem. Napačno razumejo, ne razumejo naše kulture... Potrebujejo cerkev in vas smo izbrali za na pot.«

V znak ljubeznivosti do rastafarijancev in njihovih prizadevanj k vrnitvi v Afriko je neguš podaril jamajškim rastam kos zemljišča 500 hektarov pri Šašamanu (Šašemen) 250 km južno od Adis Abebe v južnoetiopski upravni pokrajini Oromiji, nekdanji upravni pokrajini Šoa. Kasnejša etiopska vlada je do danes dejansko pobrala večino zemljišča in tako je sicer ostalo le še 11 hektarjev. Od tedaj do danes obstaja majhno naselje.

[uredi] Odnos rast do Hajle Selasija

Veliko rast pravi, da vedo da je Hajle Selasije bog, in zaradi tega jim ni potrebno verjeti. Vera povzroča dvom in zato trdijo, da ne dvomijo v njegovo božanskost. V zgodnjem obdobju gibanja je bil simbol črnskega ponosa in smatran kot afriški kralj. Prvi rasta, ki se je pojavil pred sodiščem, je bil jamajški pridigar Leonard Percival Howell, ki so ga obsodili upora proti Jamajki kot državi in njenemu tedanjemu kralju Juriju V. Howell se je izrekel za zvestobo Hajle Selasiju I. in ne angleškemu kralju. Neguš Hajle Selasije I. se je zagovarjal pred Društvom narodov in so ga zavrnili, kar je utrdilo njihovo vedenje o njegovi veličastnosti. Zanje so babilonska ljudstva v navezi s staroveškim biblijskim krajem obrnila hrbet povrnjenemu mesiji. Mnogi so istovetili drugo italijansko-etiopsko vojno z bojem v Knjigi razodetij med povrnjenim mesijo in antikristom. Ponovna vrnitev neguša na prestol leta 1941 je povečala vedenje rast v to, da je vsemogočni bog.

Raste ga imenujejo tudi »Dža Rastafari Selasije« (»Jah Rastafari Selassie«) in naklonjeno Jah Jah. So zelo ponosni na svoje vedenje in izjavljanje, da je ta mož njihov bog. Nekateri verjamejo da je marihuana sredstvo s katerim se mu približajo. Vedno bodo slavili pipe, ki jih skupinsko kadijo v imenu »Selasija I.«. Roots rock reggae vsebuje mnogo besedil v katerih se kaže njihova zahvalnost in hvala do »Selasija«. Vedno uporabljajo naziv Hajle Selasije I., zapisan z rimsko številko I, ki označuje »prvi« in tudi angleško besedo »I«, ki pomeni prvoosebni zaimek, čeprav angleščina za to uporablja besedo me (»jaz«), kar tudi poudarja njihov odnos do neguša Hajle Selasija in njihovo samozavest. Verjamejo (in vedo), da bo Hajle Selasije nekega dne sklical sodni dan, poklical pravične in zveste, da bodo živeli z njim v Sveti deželi Sion (Holy Mount Zion), ki je kraj v Afriki. Do tedaj bodo imeli tudi v mislih čas, ki se velikokrat pojavlja v pesmih kot Jah Jah Time.

Mnogo rast je prepričanih, da svet ne vidi Hajla Selasija I. v pozitivni luči.

[uredi] Misli in navedki

 »Nedeljski pokop cesarja je civilizacijsko dejanje, ki ne oznanja sprave s Selasijevo monarhijo, a je zadoščenje za njegovo rodbino, etiopsko pravoslavno cerkev, za katero je bil cesar voditelj, in za milijonsko rastafarijansko versko ločino na Jamajki, ki je vladarja Selasija, okronanega leta 1930, razglasila za boga.« — Avgust Pudgar, 2000.

 »Mojo mladostno predstavo o bratstvu in socializmu, ki sem jo kot študent ljubljanske univerze utrjeval v internacionalni delovni brigadi na progi Šamac-Sarajevo, je globoko razočarala Titova »neuvrščena« jahta, nabasana z dragocenimi preprogami in čipkami in kaj jaz vem še s čim, ki je zaplula k črnskemu plejbojskemu cesarju Hajle Selasiju, na čigar dvorcu se je jedlo z zlatimi žlicami, v jugoslovanskih bolnišnicah pa ni bilo penicilina zoper najhujše bolezni!« — Janko Messner, 2002.

This man I know him so long, I never want to lose my respect for him This man he taught me lot Some politician is political hustlers They always only care about their family Yes! They always only care about their family What about the majority? Oh, what about the majority? The dreads of society Yes! The dreads of society Small people, you should see them Stand for the right, it's a big problem Stand for the wrong, it's a big excitement This man he taught me lot This man he taught me lot Anyone could be Babylon Any man could be Babylon It's the system, the system, the system Any nation without their roots Is like the trees without their root This man he taught me lot Some politician is political hustlers They always only care about their family Yes! They always only care about their family What about the majority? Oh, what about the majority? The dreads of society Yes! The dreads of society Small people, you should see them This man I know him so long, I never want to lose my respect for him

Ta mož, poznam ga že dolgo, nikoli ne želim izgubiti svojega spoštovanja do njega Ta mož me je veliko naučil Nekateri politiki so politični capini Vedno skrbijo le za svoje družine Ja! Vedno skrbijo le za svoje družine Kaj pa večina? Oh, kaj pa večina? Izrodki družbe Ja! Izrodki družbe Majhni ljudje, morali bi videti njih Postaviti se za pravo stvar, je velik problem Postaviti se za napačno stvar, je veliko razburjenje Ta mož me je veliko naučil Ta mož me je veliko naučil Vsakdo je lahko Babilon Vsak mož je lahko Babilon To je sistem, sistem, sistem Vsak narod brez svojih korenin Je kakor drevesa brez svojih korenin Ta mož me je veliko naučil Nekateri politiki so politični capini Vedno skrbijo le za svoje družine Ja! Vedno skrbijo le za svoje družine Kaj pa večina? Oh, kaj pa večina? Izrodki družbe Ja! Izrodki družbe Majhni ljudje, morali bi videti njih Ta mož, poznam ga že dolgo, nikoli ne želim izgubiti svojega spoštovanja do njega

— Burning Spear, This Man, 1995.

 »Narod, ki barva svoje telegrafnice zato, da ne bi tako brezupno osamljene štrlele kvišku, ne more propasti!« — Hajle Selasije I., ko so mu pokazali Postojnsko jamo med obiskom Slovenije.

 »Hišo, zgrajeno na granitu in na močnih temeljih, ne bodo mogli podreti ne silen napad močnega dežja, ne deroč hudournik ali močni vetrovi. Nekateri so napisali zgodbo mojega življenja, ki jo predstavljajo kot resnico. Dejansko pa izhaja iz neznanja, napak ali zavisti. Vendar ne morejo otresti resnice iz njenega mesta, četudi poskušajo prepričati druge drugače.«  — Hajle Selasije I. v predgovoru angleškega prevoda avtobiografije Hajle Selasija I. Moje življenje in napredek Etiopije (My Life and Ethiopia's Progress).

 »That until the philosophy which holds one race superior and another inferior is finally and permanently discredited and abandoned: That until there are no longer first-class and second class citizens of any nation; That until the color of a man's skin is of no more significance than the color of his eyes; That until the basic human rights are equally guaranteed to all without regard to race; That until that day, the dream of lasting peace and world citizenship and the rule of international morality will remain but a fleeting illusion, to be pursued but never attained.« — Hajle Selasije I. v govoru Združenim narodom, 1968. Besedilo je uglasbil v pesmi War Bob Marley...

 »Ne glede na Gospodovo kraljestvo na tej Zemlji ni naroda, ki bi bil boljši od drugega. Če se zgodi, da si močna vlada umisli nekaznovano uničiti slabotnejše ljudstvo, potem zanje udari zvon, ki naznanja njihov priziv Ligi narodov, da omogoči pravično sodbo v vsej svobodi. Bog in zgodovina si bosta zapomnila vašo sodbo.« — Hajle Selasije I. v nagovoru Društvu narodov, junij 1936.

[uredi] Glej tudi

• Marcus Mosiah Garvey

[uredi] Zunanje povezave

• Selasijev nagovor Društvu narodov, junij 1936 (celotno besedilo - v angleščini)

[uredi] Viri

• Danilo Jelenc (1994), Etiopija in Eritreja, Četrt stoletja v Afriki, (Didakta, Radovljica, pp 260), (COBISS)
• Janko Messner (2002), Včasih je molk laganje, (Delo, SP, XLIV, št. 21, sobota, 26. januarja, 14-15), (COBISS).
• Ernest Petrič (1988), Od cesarja do voditelja, (MK, Ljubljana, pp 297), (COBISS)
• Avgust Purgar (2000), (Delo, 7. novembra).