Kuhinjska sol
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kuhinjska sol oziroma obiÄajno sol je nujna sestavina velike veÄine jedi, pogosto tudi sladkih. Sol kot kemijska spojina je sicer natrijev klorid (NaCl).
Ker na nobenem podroÄju strokovnjaki ne morejo biti enotni, se tudi kulinariki prepirajo o tem ali je sol zaÄimba ali osnovna sestavina hrane kot maÅ¡Äoba, moka, ... Pa naj imajo prav eni ali drugi, praktiÄno v vsako jed spada sol, v organizmu ima sol posebno fizioloÅ¡ko vlogo pri veÄjih naporih ali v poletni vroÄini, ko se moÄneje potimo. Sol-(slana voda) nam v takih trenutkih pomaga premagovati utrujenost in brezvoljnost.
Sol je lahko morska (dobljena z izparevanjem morske vode) ali kamena (izkopana v solnih rudnikih).
Predvsem kameni soli danes dodajajo razne dodatke (predvsem jod). Jodiranje soli se izvede z dodajanjem 10 mg kalijevega jodida ali z ekvivalentno koliÄino natrijevega jodida na 1 kg soli. Ta ukrep prepreÄi napaÄno delovanje funkcij organov v telesu zaradi pomanjkanja joda. Morska sol velikokrat vsebuje pretirane koliÄine magnezijklorida in drugih mineralnih primesi in ni uporabna za ÄloveÅ¡ko prehrano. Kvalitetna sol mora vsebovati najmanj 97 % natrijevega klorida in ne veÄ kot 0,5 % natrijevega sulfata.
[uredi] Uporaba soli in zdravje prebivalstva
Zdravstvene organizacije v svetu so s statistiÄnimi metodami ugotovile, da je pretirana uporaba soli v prehrani prebivalstva zdravju Å¡kodljiva na veÄ naÄinov. Uporaba do 6 g na dan na prebivalca je koristna, kar je pa veÄ, pa Å¡koduje. PoveÄana poraba soli je direktno povezana s poveÄanim pojavljanjem poveÄanja krvnega pritiska pri prebivalstvu. Posledica je tudi poveÄano izloÄanje kalcija iz organizma, kar povzroÄa nastanek ostoporoze in obolenj notranjih organov. Razna druÅ¡tva za zaÅ¡Äito potroÅ¡nikov so priÄela velike kampanje za zmanjÅ¡anje koliÄine soli v hrani, zlasti konzervirani, vnaprej pripravljeni hrani, kjer so ugotovili, da presega koliÄina soli 10 g na dan na prebivalca v dnevnem obroku.
[uredi] Poimenovanja in izpeljanke iz imena-sol
Iz imena soli je izÅ¡lo veÄ poimenovanj:
- jed: solata - (pomeni 'soljena', t.j. soljena jed),
- NahajaliÅ¡Äe soli: Solin, Solnograd, staro slovensko ime za Salzburg,
- pridelovalec soli: solinar,
- soliter, bela snov, ki se nabira na vlažnem zidu. (sal+nitrum)
Zanimivost
- V jeziku solinarske stroke soli ne »pridobivajo«, temveÄ jo »žanjejo«.
- V SeÄovelskih solinah sol tudi »sejejo«.
- Pri pridobivanju soli se na plasti grobe soli nabere skorja drobnih kristalov, to sol solinarji imenujejo »cvet«.
[uredi] Zunanje povezave
- Ta Älanek o kulinariki je Å¡krbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.