Valižanščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Valižanščina (Cymraeg)
Države:	Wales, Argentina, Anglija, ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija
Govorni predeli:	Zahodna Evropa, Severna Amerika
Število govorcev:	610,000
Uvrstitev:	Ni med prvih 100.
Rodoslovna razvrstitev:	indoevropski keltski otoški keltski britonski valižanščina
Uradni položaj
Uradni jezik:	Wales
Usklajuje:	-
Jezikovne kode
ISO 639-1	cy
ISO 639-2	wel (B), cym (T)
SIL	WLS
Glej tudi: jezik – seznam jezikov
Glavno valižansko govorno področje.

Valižánščina (tudi waleščina, (váleščina, valéščina), vélščina) (valižansko Cymraeg, y Gymraeg) spada skupaj z bretonskim in kornijskim jezikom v britansko vejo keltskih jezikov.

Angleško ime za Valižane (Welsh) izhaja iz staroangleške besede Wealas, ki je prvotno pomenila tujci in dalje izvira iz pragermanskega Walhaz. Ta izraz so germanska ljudstva v antični dobi prevzela od keltskega ljudstva Volcae.

Valižanščine sicer ne smemo zamenjevati z valižanskim narečjem angleščine.

Valižanščina ima med vsemi keltskimi jeziki morda največje število maternih govorcev. Je uradni jezik v Walesu (Cymru), govori pa ga tudi veliko priseljencev v Chubutski dolini v Patagoniji, tretji največji provinci Argentine. Veliko teh priseljencev se je zaradi naravnih ujm odselilo na sever v Winnipeg, glavno mesto kanadske province Manitoba. Valižanski priseljenci živijo tudi drugod v Angliji, Avstraliji in ZDA.

Razvoj sodobnega valižanskega jezika se deli na dve obdobji, zgodnje in pozno. Obdobje zgodnje sodobne valižanščine traja od 14. do 16. stoletja. Začetek pozne sodobne valižanščine nastopi s prevodom Biblije v valižanščino leta 1588. Slednje delo izpod peresa Williama Morgana je imelo pomemben učinek na razvoj standardnega valižanskega jezika, ki se od tedaj ni več bistveno spremenil. Kljub vplivu tiska in radia v 20. stoletju so ostale bistvene razlike med narečjih v različnih delih Walesa. Osnovna narečja so: