Charles Darwin
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Charles Robert Darwin | |
|---|---|
 |
|
| Rojen(a) | 12. februar 1809 grofija Shropshire, Anglija |
| Umrl(a) | 19. april 1882 vas Downe (danes London-Bromley) |
| Poklic | naravoslovec paleontolog |
Charles Robert Darwin, F.R.S., angleški naravoslovec in paleontolog, * 12. februar 1809, The Mount pri Shrewsburyju, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent.
Darwin velja za začetnika teorije evolucije.
Vsebina |
[uredi] Mladost
Njegov oče, Robert Waring Darwin (1766-1848), je bil zdravnik. Charlesova mati je bila Susannah Darwin, rojena Wedgwood (1765-1817). V mladosti se je zelo zanimal za naravo, saj je zbiral kamnine, živali in rastline.
Po končanem osnovnem šolanju se je kot 17 letni fant vpisal na Univerzo v Edinburghu z glavno smerjo medicino. Zaradi dolgočasnih in zoprnih predavanj ter dejstva, da ni mogel prenesti pogleda na kri, se je po dveh letih šolanja izpisal. Leta 1828 se je ponovno vpisal na univerzo, tokrat na teološko. Pri 22 letih, leta 1831 je končal šolanje in postal duhovnik. Toda niti enkrat ni opravljal duhovniškega dela.
[uredi] Potovanje z Beagle
Leta 1831, se je odzval na razpis Angleškega pomorskega ministrstva in vlade, ter se prijavil na raziskovalno-geodetsko popotovanje z ladjo Beagle. Kapitan 240-tonske dvojamborice je bil vesel, da je imel ob sebi ob množici zemljemercev, mornarjev, slikarjev, tudi mladega naravoslovca. Pomorska ekspedicija je imela nalogo raziskati in geografsko izmeriti obale in otoke Patagonije, Ognjene zemlje, Čila, Peruja in nekaterih pacifiških otokov.
Njegov oče mu je najprej prepovedal odhod z ladjo, a je na prigovarjanje sina in brata, Charlesowega strica, popustil in mu dovolil odpluti.
Dne 27. decembra 1831 je dvojamborica Beagle odplula iz Devonporta. Charles je na potovanju užival naklonjenost kapitana. Trpel pa je zaradi hujše oblike morske bolezni; od časa do časa se je zaradi rahlih, neprestanih morskih sunkov, onesveščal.
Prva postaja je bil otok Tenerife v Kanarskih otokih, kamor so prispeli 6. januarja 1832. Rastlinstvo in živalstvo tega otoka nista bila kaj posebnega, toda v dnevnik je zapisal obnašanje nekaterih morskih živali.
Po odhodu so pluli približno mesec dni in 29. februarja 1832 pristali na brazilski obali v okolici Rio de Janeira. Tukaj je opazoval ribe ježevke, jih opisal. Prav tako kamnine (granit). Prve dni prihoda je Darwin vodil odpravo v notranjost. Na 200 kilometrskem popotovanju je ugotovil trdoživost južnoameriških konj in spoznal netopirje - vampirje, tropske mravlje, ose, pajke in druge.
Dne 5. julija 1832 je Beagle odplula malo naprej in se znova zasidrala ob ustju drugega največjega ameriškega veletoka La Plata v Montevideu. Med odpravo v notranjost, ob Kordiljerih, je naletel na domorodce. Indijanci iz plemena Tehuelkov so mu pokazali in prikazali nekatere veščine in običaje staroselcev. Tu je tudi opazoval kondorja, pumo in raznovrstne kolibrije. Tu je hotel prvič dokazati svoj razvojni nauk.
Na Ognjeni zemlji je popisal pingvine in albatrose. Tu jim je ladja med orkanom skoraj razpadla. O Začaranih otokih je napisal o nagubani črni vulkanski zemlji, onesnaženost zraka z žveplom. Opisal je tudi srečanje z želvami velikankami in črnimi kuščarji oziroma morskimi legvani.
Na Darwina in njegov poznejši razvojni nauk so najbolj vplivali otoki v Galapaškem otočju. Tu je opazoval otoško vrsto ščinkavca (Darwin se je še posebej zanimal za različne vrste ščinkavcev) in ugotovil na svoje veliko presenečenje, da se razen po obliki kljuna ne razlikujejo od južnoameriškega ščinkavca v Srednji in Južni Ameriki. Kmalu je ugotovil, zakaj je tako. Zaradi različnih količin in vrst hrane (ptice so jedle tisto hrano, ki jo je bilo v izobilju) so se izoblikovale različne oblike kljunov, ki so se spreminjali iz roda v rod. Vsaka oblika kljuna je namenjena za drugo vrsto hrane.
Po postankih na majhnih otočjih so prispeli 30. oktobra 1835 v Avstralijo.
Dne 14. marca 1836 so pristali na Kokosovih otokih. Bil je navdušen nad koralnimi grebeni in raki samotarji ter rakom Palmov tatič. Kokosovi otoki so bili zadnja postaja in 2. oktobra 1836 so pripluli nazaj v Veliko Britanijo.
Dne 14. julija 1837 je Darwin spet moral oditi z isto ladjo nazaj v Brazilijo. Oktobra istega leta so pripluli nazaj v Anglijo. Po tem skoraj 5 let dolgem popotovanju se je odpravil še na mnoga druga. Najbolj mu je ostal v spominu obisk otoka Sveta Helena. Na tem otoku je opazoval zadnje prebivališče velikega vojskovodje Napoleona in opazil, kaj je človek storil s posegom v naravo; rastlinstvo otoka je skoraj izumrlo in od vseh vrst rastlin in živali je bilo samo ena tretjina teh domorodna.
Popotovanje je trajalo približno 5 let; v tem času so prepluli več kot 60.000 kilometrov. S popotovanja je prinesel obsežno zbirko živali, rastlin, kamnin ter zapiske in ladijske dnevnike. Obsežnost te zbirke je bila tako velika, da je trajalo 20 let, preden je vse to uredil in predstavil javnosti.
[uredi] Knjige o evoluciji
Leta 1859 je izdal svojo najbolj odmevno knjigo O izvoru vrst, ki je bila prava senzacija v 19. stoletju. Verni katoličani oziroma protestantje, takrat in še zdaj največja religija v Veliki Britaniji, so začeli izobčati Darwina. V istem času so zasule Veliko Britanijo karikature, ki so prikazovale Darwina kot človeka – opico. Do svoje smrti je izdal še zgodovinsko delo O nastanku vrst z naravnim izborom, ter še več drugih strokovnih del. Vsa dela so počasi sprejeli in začeli kupovati ter brati, saj so bila dela podkrepljena z mnogimi dokazi.
Svoj nauk o razvoju je napisal po lastnih raziskavah in pod vplivom Malthusovega nauka in se po njem imenuje darvinizem. S svojim naukom je ovrgel Cuvierovo mnenje o nespremenljivosti vrst in Lamarckov razvojni nauk.
Po Darwinu se razen njegovega razvojnega nauka, še imenuje :
- Darwinov vozliček
- Darwinov nandu
- Darwinova kuščarica
- Darwinova tangara
Charles Darwin je bil eden izmed največjih naravoslovcev vseh časov. Za svoje znanstvene dosežke je Darwin leta 1864 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona.
[uredi] Delo
- Po sledeh evolucije
- Potovanje na ladji Beagle
- O nastanku vrst z naravnim izborom ali ohranjanje boljših pasem za obstanek
[uredi] Glej tudi
- Seznam angleških naturalistov
- seznam angleških paleontologov
- seznam angleških akademikov
- seznam članov Kraljeve družbe
