Kleopatra VII.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ta članek se nanaša na egipčansko kraljico. Za druge pomene glej Kleopatra (razločitev).

Kleopatra VII. Filopater (grško Κλεοπάτρα Φιλοπάτωρ - očetova slava), staroegipčanska faraonka in kraljica, * december 70 pr. n. št ali januar 69 pr. n. št, Egipt, † 12. avgust (?) 30 pr. n. št, Egipt.

Do sedme Kleopatre so bili zgodovinarji neprijazni, kajti podatke o njej imamo le od njenih rimskih sovražnikov. Izkazala se je za tako nevarno nasprotnico Rima, da so očrnili njeno ime in jo obtoževali nadutosti, izpirjenosti in umora. V resnici je bila bistroumna, dobro izobražena podjetna ženska, ki je svoji deželi vladala modro in poskušala Egiptu znova pridobiti pokrajine v Palestini in Siriji. In bila je prva v dinastiji, ki se je učila egipčansko-njen materin jezik je bil grščina.

Kleopatra VII. je bila zadnja pripadnica makedonske dinastije Ptolemejcev in s tem obenem zadnja grška vladarica Egipta. V tej dinastiji je bilo več kraljic in princes tem imenom, vendar je ona najbolj poznana.

Njen oče je bil Ptolemej XII., mati pa verjetno Kleopatra V.. Na prestol je prišla leta 51 pr. n. št. kot sovladarica svojega moža in brata Ptolemeja XIII. Ker se je ptolemejski prestol dedoval po ženski strani, so se morali bratje poročati s svojimi sestrami, da se je naziv faraona obdržal v isti družini (poročila sta se ko je bila stara 18 let, on pa 10) . Leta 48 pr. n. št. je brat s svetovalci Kleopatro prisilil, da je zapustila Egipt. Deželo je zavzel Gaj Julij Cezar in sodeloval kot posrednik v sporu med Kleopatro in Ptolemejem. V kratki vojni je bil Ptolemej ubit, Cezar pa je Kleopatri vrnil prestol. Njen sovladar je bil drugi brat, Ptolemej XIV.

Cezar je v zimi 48 pr. n. št. - 47 pr. n. št. bival v Egiptu in postal Kleopatrin ljubimec. Država je ostala neodvisna, tri rimske legije pa so jo ščitile. Kleopatri se je rodil sin, ki so ga imenovali Ptolemej Cezar (imel je vzdevek Cezarion - mali Cezar), vendar ga oče ni hotel proglasiti za dediča.

Kleopatra je s sinom med letoma 46 pr. n. št in 44 pr. n. št. bivala v Rimu in prisostvovala umoru Julija Cezarja. Preden (ali malo zatem), ko se je vrnila v Egipt, je Ptolemej XIV. skrivnostno umrl. Morda ga je zastrupila Kleopatra, ki je po bratovi smrti za sovladarja postavila Cezariona.

Po Cezarjevi smrti je eden od triumvirov, Mark Antonij, leta 42 pr. n. št Kleopatro zaslišal o njeni zvestobi. Tako ga je očarala, da je postal njen ljubimec. Rodili so se jima trije otroci. V boju za oblast med Markom Antonijem in Gajem Oktavijanom je v bitki pri Akciju z egiptovsko floto pomagala Antoniju. Ko je sprevidela, da se vojna sreča ne suče v njen prid, je zbežala v Aleksandrijo, kamor ji je sledil tudi Mark Antonij. Tukaj sta, ko je Oktavijan zavzel Egipt, naredila samomor. Kleopatra se je pustila ugrizniti strupeni kači, verjetno egiptovski kobri. Cezariona je kasneje usmrtil Oktavijan.

[uredi] Kleopatra v umetnosti

Kleopatrina zgodba je navdihnila mnoge umetnike. Nastali so številni filmi, slike in književna dela s prizori iz njenega življenja.

[uredi] Zunanje povezave