Književnost
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo pomeni dobesedno »znanje črk« in na splošno označuje zbirko besedil. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti - umetniška književnost, v širšem pa zajema poleg umetniške književnosti še vse drugo spisje.
Književnost po njeni vrednosti delimo na višjo in nižjo. Višja ali visoka literatura zajema besedila, ki vsebujejo velike spoznavne, moralne in estetske vrednote in jih povežejo v učinkovito celoto. Nižja ali trivialna književnost ima po navadi povdarjeno eno vrednoto izmed zgoraj naštetih, manjka pa velik, dolgotrajen in splošno veljaven učinek, ki ga pri bralcu povzročijo dela visoke književnosti.
Književnost poznajo različna ljudstva, združbe, filozofske šole ali zgodovinske dobe. V splošnem velja, da je književnost nekega ljudstva zbirka besedil, ki jih ta ima. S to oznako književnosti lahko gledamo enako na Judovsko Biblijo, pesnitve Beowulf, Iliado, Odisejo ali roman Zločin in kazen. Književnost enačijo tudi z zbirko zgodb, pesmi in iger, katera obravnavajo določeno temo. V tem primeru lahko govorimo tudi o književnosti brez nacionalnega značaja. Primer takšne književnosti je Zahodni kanon.
Vsebina |
[uredi] Književnost po izvoru
- Ljudska književnost
- Umetna književnost
[uredi] Književne vsebine
[uredi] Proza ali pripovedništvo
- Anekdota (Smešnica)
- Bajka
- Basen
- Črtica
- Groteska
- Kratka zgodba
- Humoreska
- Lastni življenjepis (Avtobiografija)
- Legenda
- Novela
- Poetična povest
- Povest
- Pravljica
- Prilika
- Pripovedka
- Roman
- Zbadljivka (Satira)
- Življenjepis (biografija)
[uredi] Poezija ali pesništvo
- Balada
- Ep
- Gazela
- Glosa
- Haiku
- Himna
- Oda
- Elegija
- Epigram
- Ljubezenska pesem
- Pesem v prozi
- Pripovedna pesem
- Romanca
- Sonet
[uredi] Dramatika
V dramskih delih ena, dve ali več oseb govori, kot da so postavljene pred navzočimi poslušalci ali gledalci v neko zunanje dogajanje ali stanje. Čas je za govoreče osebe sedanji in tudi gledalec ima vtis, da se vse dogaja pred njim. Dramatika dobi nazorno podobo šele na odru in je tesno povezana z gledališčem, čeprav jo lahko tudi le beremo.
- Tragedija (žaloigra)
- Komedija (veseloigra)
- Drama
- Absurdna drama (antidrama)
[uredi] Polliterarne zvrsti
- Zgodovinopisje
- Filozofska proza
- Otroška književnost
- Plagiat
- Okvirna pripoved
[uredi] Književnost posameznih zgodovinskih obdobij
- Orientalska književnost
- Antična književnost
- Srednjeveška književnost
- Renesančna književnost
- Razsvetljenska in baročna književnost
- Romantična književnost
- Realistična književnost
- Književnost nove romantike
- Modernistična književnost
- Postmodernistična književnost
- Književnost in gledališče 60. let
[uredi] Književnost posameznih narodov
- Ameriška književnost
- Francoska književnost
- Italijanska književnost
- Madžarska književnost
- Nemška književnost
- Ruska književnost
- Slovenska književnost
[uredi] Književne nagrade
- Nobelova nagrada za književnost
- Newberyjeva medalja za otroško književnost
- Caldecottova medalja za ilustrirano otroško knjigo
[uredi] Zunanje povezave
