Lorient
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Lorient / An Oriant![]() ![]() Grb |
|
Lega | |
Zemljepisna dolžina: | 03° 09' W |
Zemljepisna širina: | 47° 44' N |
Uprava | |
---|---|
Država | Francija |
Regija: | Bretanja |
Departma: | Morbihan (podprefektura) |
Okrožje: | Lorient |
Kanton: | sedež treh kantonov |
Interkomunaliteta: | Aglomeracijska skupnost Pays de Lorient |
Župan: | Norbert Métairie (2001-2008) |
Statistični podatki o | |
Nadmorska višina: | 0 m–56 m (povpr. 16 m) |
Površina kopnega:¹ | 17,48 km² |
Prebivalstvo:² (1999) |
59.189 |
- gostota: (1999) | 3.386/km² |
Razno | |
INSEE/Poštna številka | 56121/ 56100: |
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
![]() |
Lorient (bretonsko An Oriant) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, podprefektura departmaja Morbihan. Leta 1999 je mesto imelo 59.189 prebivalcev.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Mesto leži na južni obali Bretanjskega polotoka ob izlivu rek Blavet in Scorff v Biskajski zaliv. Je največje mesto v departmaju in za Boulogne-sur-Mer drugo največje francosko ribiško pristanišče.
[uredi] Administracija
Občina Lorient se je leta 1947 združila z manjšo sosednjo občino Keryado. Mesto je sedež treh kantonov:
- Kanton Lorient-Center (del občine Lorient: 14.803 prebivalcev),
- Kanton Lorient-Jug (del Lorienta: 22.366 prebivalcev),
- Kanton Lorient-Sever (del Lorienta: 22.020 prebivalcev).
[uredi] Zgodovina
Na začetku 17. stoletja so trgovci v Port-Louisu zgradili prva skladišča, leta 1628 tudi na lokaciji, ki je kasneje postala znana kot L'Orient (vzhod). Z ustanovitvijo Francoske Vzhodnoindijske družbe v letu 1664 in tamkajšnje ladjedelnice je naselbina s tem dobila zagon. V njem je bila nekdaj baza francoske vojne mornarice.
Med drugo svetovno vojno je Lorient gostil nemško podmorniško bazo, ki je kljub močnemu bombardiranju, pri katerem je bila večina mesta uničenega, preživela do konca vojne. Sedanji Lorient odslikava arhitekturni slog sredine 20. stoletja.
[uredi] Pobratena mesta
- České Budějovice (Češka),
- Denizli (Turčija),
- Galway (Irska),
- Ludwigshafen am Rhein (Nemčija),
- Ventspils (Latvija),
- Vigo (Španija),
- Wirral (Združeno kraljestvo).