Latvija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Latvijas Republika

Nacionalno geslo: -
Uradni jezik	latvijščina
Glavno mesto	Riga
Predsednica	Vaira Vīķe-Freiberga
Predsednik vlade	Aigars Kalvītis
Površina  - Skupno  - % voda	121. na svetu 64.589 km² 1,5%
Prebivalstvo  - Skupno (2001)  - Gostota	137. na svetu 2.385.231 37/km²
Neodvisnost  - Razglašena  - Priznana	od ZSSR 18. november 1918 11. avgust 1920
Valuta	Lat
Časovni pas	UTC +2
Državna himna	Dievs, Sveti Latviju
Vrhnja internetna domena	.LV
Nacionalna klicna koda	371

Republika Latvija je republika v severovzhodni Evropi. Na zahodu meji na Baltsko morje, zato je skupaj z Estonijo, na katero meji na severu, in Litvo, na katero meji na jugu, znana kot ena od treh baltskih držav. Na vzhodu meji na Rusijo in Belorusijo.

Vsebina 1 Geografija 2 Demografija 3 Zgodovina 4 Glej tudi

[uredi] Geografija

Glej glavni članek Geografija Latvije

Latvijo prekrivajo nizke ravnine in valovita hribovja. Kar 44,3% njene površine pokrivajo gozdovi. Povprečna nadmorska višina latvijskega ozemlja je 87 m, najvišja točka pa je Gaizinkalns (311,6 m). Najdaljša reka, ki teče samo na ozemlju Latvije, je Gauja (452 km), najdaljša reka, ki teče čez državo, pa je Daugava (1005 km, od tega 352 km po Latviji).

[uredi] Demografija

Glej glavni članek Demografija Latvije

Prebivalci (2003): Latvijci (57,6%), Rusi (29,6%), Belorusi (4,1%), Ukrajinci (2,7%), Poljaki (2,5%), Litovci (1,4%), ostali (>1% Judje, Estonci, Nemci).

Religije: luterani, katoličani, pravoslavci

[uredi] Zgodovina

Glej glavni članek Zgodovina Latvije

Leta 1939 podpisan pakt Molotov-Ribbentrop med ZSSR in Nemčijo, je zapečatil usodo Latvije. 17. junija 1940 je SZ zasedla Latvijo in sledile so deportacije tisočev Latvijcev v Sibirijo. V začetku 2. svetovne vojne je Latvijo okupirala nemška vojska in v času okupacije v koncentracijskih taboriščih pobila 90% latvijskih Judov. Rdeča armada je leta 1944 premagala Nemce in ponovno zasedla Latvijo, toda SZ je nadaljevala s predvojno politiko preganjanja Latvijcev. Prebivalstvo je že med samo vojno utrpelo hude izgube (prisilne mobilizacije na obe strani), pred Rdečo armado je na zahod pobegnilo več kot 130.000 ljudi, več kot 120.000 pa so jih Sovjeti poslali v gulage. S povojnim načrtnim uničenjem infrastrukture iz medvojnega obdobja in razvojem predelovalne industrije je svoje dodalo še priseljevanje ruske delovne sile. Tako je delež Latvijcev s predvojnih 77% (1938) padel na vsega 52% (1989) prebivalstva.

20. septembra 2003 so se na državnem referendumu Latvijci odločili, da se pridružijo Evropski uniji.

[uredi] Glej tudi

• seznam suverenih držav

Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.