Panonska nižina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pokrajina v Panonski nižini na Madžarskem

Prekop Donava-Tisa-Donava v bližini Novega Sada, Srbija

Panonska nižina je velika nižina v srednji Evropi, ki je ostala, ko se je posušilo pliocensko morje Tetis. Nižino po polovici deli reka Donava. Panonska nižina je geomorfološko poddel sistema Alpe-Himalaja.

[uredi] Panonsko morje

V obdobju pliocena (pred 60. milijoni let), je večino današnje kopne Evrope bilo pod morsko gladino plitvega morja, imenovanega Tetis ( po grški boginji morja in Ahilovi materi Tetidi ). Alpski in karpatski orogenezi sta dvignili dno Tetisa, tako, da je morje presahnilo. Na območju današnje Panonske nižine se je voda zadržala najdlje, saj tukaj ni bilo orogeneze.

[uredi] Zgodovina

Panonska nižina je poimenovana, po rimski provinci Panonia. Panem pomeni v latinščini kruh. V času Rimskega imperija, je bila Panonija žitnica cesarstva. Preko Panonije so v cesarstvo vdirali Huni in Vandali. Po padcu Rimskega imperija, v 5. stoletju n.št., so Panonijo naselili Slovani. Kasneje je, tudi na ozemlju Panonske nižine, bila proglašena kneževina Karantanija. Karantanija je obsegala Norik in del Panonie, obe bivši rimski provinci

Osrednji habitat pragoveda, imenovanega tur, je bila Panonska nižina. Tura so dokončno iztrebili v srednjem veku. Nasledile so ga številne pasme sodobnega goveda. V času Rimskega cesarstva, predvsem v zgodnjem obdobju, so v Panonski nižini kraljevali celo levi. Od tega časa naprej, se lev pogosto pojavlja v ikonografiji evropskih držav.

[uredi] Značilnosti

Nižino obkrožajo gorovja Alpe, Dinaridi, Karpati in Balkan. Zaradi dolge meje s Karpati nekateri viri, predvsem madžarski, nižino imejujejo tudi Karpatski bazen.

Klima

Poletja so vroča in sušna, zime pa zelo mrzle ( ponekod zmrnejo tla do globine pol metra ). Relief je bolj ali manj raven, zato poleti ne nastajajo žepi hladnega zraka, ki drugače nastajajo na senčnih straneh hribovja. Gozdnatost je majhna ( Madžarska samo 5% ), kar dodatno pripomore k ekstremnim nihajem temperature. Dnevi so vroči, noči pa mrzle. Tudi sredi poletja. Pozimi vdira hladen zrak iz Sibirije. Srbi pravijo temu vetru Košava.

Naravni viri

Čeprav na območju ne dežuje ravno obilno, je pokrajina večinoma kmetijska. Polja rodovitne zemlje bi lahko nahranila vso Evropo. Veterna erozija iz Centralne Azije odnaša zemljo, ki ji pravimo puhlica. Puhlica ali černozjom ( črna zemlja v ruščini ) je zelo rodovitna prst, ki se akumulira v Panonski nižini. Z obsežnimi regulacijami rek, so zmanjšali erozijo in uredili namakanje. S temi ukrepi so zadržali puhlico v nižini, toda izgubili so mrtvice in rečne meandre in z njimi biotope. Podlaga pod zemljo je koluvialno-deluvialni ( koluvialno-deluvialno pomeni premeščanja ) prod. Podlaga ni primerna za gradnjo oz. za gradnjo je potrebno močno temeljiti.

Prvi naseljenci so tu našli le malo virov kovin in kamna. Tako lahko arheologi, ko odkrijejo izdelke iz kremena, obsidijana ali bakra, sklepajo na stare trgovske poti.

[uredi] Države

Na ozemlju nižine se danes delno ali v celoti nahajajo naslednje države: Avstrija, Hrvaška, Češka, Madžarska, Romunija, Slovaška, Srbija in Ukrajina. Deli predpanonske nižine se nahajajo tudi v Sloveniji in v Bosni in Hercegovini.