Salvador Dali

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Salvador Dalí
Dalí, 29. novembra 1939 fotografiral: Carl Van Vechten
Rojstvo:	11. maj 1904 Figueres, Katalonija, Španija
Smrt:	23. januar 1989 Figueres, Katalonija, Španija
Področje:	slikarstvo, risanje, fotografija, kiparstvo
Šolanje:	Kraljevska akademija lepih umetnosti San Fernando, Madrid
Gibanje:	kubizem, dadaizem, surrealizem
Znana dela:	Vztrajnost spomina (1931) Obraz Mae West, ki se lahko uporabi kot stanovanje (1935) Mehka konstrukcija s kuhanim fižolom (1936) Balerina v glavi smrti (1939) Skušnjave svetega Antona (1946) Galateja krogel (1952) Mlada devica, ki se sodomizira z rogovi svoje lastne čistosti (1954)

Salvador Felipe Jacinto Dalí Domènech, Markiz Pubolski ali Salvador Felip Jacint Dalí Domènech španski umetnik, * 11. maj 1904, Figueres, Španija, † 23. januar 1989

Salvador Felipe Jacinto Dalí Domènech, Markiz Pubolski ali Salvador Felip Jacint Dalí Domènech, bolj poznan pod imenom Salvador Dalí, je bil španski (katalonski) umetnik in eden najpomembnejših slikarjev 20. stoletja. Bil je izurjen risar, najbolj znan po udarnih, bizarnih in prečudovitih slikah svoje nadrealistične smeri.. Njegove slikarske sposobnosti pogosto pripisujejo vplivu renesančnih mojstrov. Njegovo najbolj znano delo, Vztrajnost spomina, je bilo dokončano leta 1931. Salvadorjev umetniški repertoar vključuje prav tako film, kiparstvo in fotografijo. Sodeloval je tudi z Waltom Disneyjem pri risanki Destino, ki jo je nagradila tudi Akademija, bila pa je realizirana šele posthumno leta 2003. Rojen v Kataloniji, v Španiji, je vztrajal, da ima arabske korenine in trdil, da so njegovi predniki bili Maori, ki so naselili Španijo v letu 711 in da ima od tukaj svoje značilnosti: "moja ljubezen do vsega, kar je privlačno in ekscesno, moja strast po razkošju in moja ljubezen do orientalskih oblek." Splošno znan kot zelo domiseln, je imel Dalí močno sposobnost delati nenavadne stvari, da je z njimi pritegnil pozornost nase. To je včasih jezilo tako tiste, ki so ljubili njegovo umetnost, kot tudi njegove kritike, ker so njegove ekscentrične navade včasih pritegnile več pozornosti javnosti kot njegovo umetniško delo.

[uredi] Življenjepis

[uredi] Mladost

Dalí je bil rojen 11. maja 1904, ob 8:45 po lokalnem času v mestu Figueres, v regiji Empordà blizu francoske meje v pokrajini Katalonija v Španiji. Dalíjev starejši brat, prav tako imenovan Salvador (rojen 12. oktobra 1901), je umrl devet mesecev prej, 1. avgusta 1903. Njegov oče, Salvador Dalí i Cusí, je bil srednjerazredni odvetnik in notar, ki je svoj striktno disciplinarni vpliv posredoval preko žene in gospodinje Felipe Domenech Ferres, ki je kmalu opazila nadarjenost svojega sina. Ko je bilo Dalíju pet let, so ga odpeljali h grobu njegovega brata in starša sta mu povedala, da je bil sam bratova reinkarnacija, kar je začel Dalí kmalu verjeti. O svojem bratu je Dalí povedal slednje: »...midva sva podobna drug drugemu kot dve kaplji vode, ampak imava pa različen odsev. On je bil najbrž prva verzija mene samega, toda preveč prepričan v absolutno.«

Slikarjev najstniški avtoportret iz leta 1921

Dalí je imel tudi sestro Ano Marío, ki je bila tri leta mlajša od njega. Leta 1949 je izdala knjigo o svojem bratu z naslovom: »Dalí kot ga vidi njegova sestra« (ni slovenskega prevoda). Njegova prijatelja iz otroštva sta bila med drugim tudi kasnejša nogometaša FC Barcelone, Sagibarbá in Josep Samitier. Med počitnicami so skupaj igrali nogomet v katalonski vasici Cadaqués. Dalí je obiskoval risarsko šolo. Poleti 1916 je Dalí med bivanjem v Cadaquésu raziskoval moderno umetnost skupaj z družino Ramona Pichota, lokalnega umetnika, ki je pogosto obiskoval Pariz. Naslednje leto je Dalíjev oče organiziral razstavo njegovih risb z ogljem v njihovi domači hiši. Prvo javno razstavo je imel v Municipal Theatru v Figueresu leta 1919. Leta 1921 je Dalíjeva mati umrla za posledicami raka na prsih, ko mu je bilo šestnajst let. Dali je o njej dejal: »njena smrt je bila največji udarec, ki sem ga doživel v svojem življenju. Častil sem jo ... nisem se mogel sprijazniti z izgubo bitja na katerega sem računal, da bo naredilo neviden in neizogiben pečat na moji duši.« Po njeni smrti se je Dalíjev oče poročil s sestro svoje pokojne žene. Dalí očetu te poroke ni zameril, kakor mnogi mislijo, kajti gojil je veliko ljubezen in spoštovanje napram svoje tete.

[uredi] Madrid in Pariz

Leta 1922 se je Dalí preselil v nekak študenski dom z imenom Residencia de estudiantes v Madrid, kjer je študiral na šoli Svetega Fernanda lepih umetnosti. Dalí, 1.72 metra visok dandy, je takoj pritegnil pozornost kot ekscentrik, ki je nosil dolge lase in brke, obleko, hlače in kolenčnike v modnem stilu iz enega stoletja pred njegovim. Vendar pa so njegove slike, v katerih je eksperimentiral s kubizmom, pritegnile največ pozornosti njegovih študentskih prijateljev na šoli. V teh zgodnjih kubističnih delih verjetno še ni povsem razumel tega gibanja, kajti edine informacije, ki jih je uspel dobiti o kubizmu, je črpal iz peščice člankov v revijah in kataloga, ki mu ga je podaril Pichot, pa tudi v Madridu tisti čas še ni bilo kubističnih umetnikov.

Surrealistična umetnika in prijatelja Salvador Dali in Man Ray v Parizu, 16. junij 1934, fotografija: Carl Van Vechten

Dalí je prav tako eksperimentiral z dado, ki preveva njegovo delo tekom njegovega življenja. V času šolanja je postal tudi tesen prijatelj s pesnikom Federicom Garcío Lorca, s katerim sta bila najverjetneje tudi intimna prijatelja, ter filmarjem Luisom Buñuelom.

Dalí je izstopil iz akademije leta 1926 malo pred končnimi izpiti, ko je prišel do zaključka, da niti eden na fakulteti ni toliko usposobljen oz da bi ga presegal, da bi ga lahko izprašal na teh izpitih. Nejogove velike slikarske sposobnosti, ki smo jih omenili, so zelo dobro dokumentirane v bolj ali manj realistični sliki Košara s kruhom, ki jo je naslikal leta 1926. Tega istega leta je tudi prvič obiskal Pariz, kjer je srečal Pabla Picassa, ki ga je pričakoval, saj je o mladem Dalíju slišil veličastne stvari prek Joana Mirója. Dalí je naredil veliko število del pod močnimi vplivi Picassa in Mirója naslednjih nekaj let preden je postavil povsem svoj nov stil. Nekateri trendi v Dalíjevem delu, ki so se kasneje nadaljevali skozi vso njegovo življenje, so bili že opazni in evidentirani v dvajsetih letih 20. stoletja. Dalí je vsrkaval vse vplive vseh stilov v umetnosti, ki jih je lahko našel, da je lahko nato produciral dela ki so variirala od povsem akademsko klasičnih do zadnjih konic avantgarde, ki jih je včasih razporedil skozi več del, včasih pa kombiniral v enem samem. Razstave njegovih del v Barceloni so pritegnile veliko pozornostim mešanico novih pojmov in številne mešane debate kritikov. Dalí si je pustil rasti dolge zavite brke, ki so postale njegova ikona; to je bila posledica vpliva španskega slikarja iz 17. stoletja, Diega Velázqueza.

[uredi] Od 1929 do prve svetovne vojne

Vztrajnost spomina (1931) je eno od najbolj poznanih Dalíjevih del.

Leta 1929 je Dalí sodeloval z nadrealističnim filmskim režiserjem Louisom Buñuelom v kratkem filmu Un chien Andalou Andaluzijski pes). Istega leta je prav tako srečal svojo doživljensko muzo, inspiracijo in kasnejšo ženo, Galo, katere pravo ime je bilo Helena Dmitrievna Deluvina Diakonova, in je bila ruska imigrantka in od njega starejša enajst let ter je bila v času, ko sta se spoznala, poročena z nadrealističnim pesnikom Paulom Éluardom. V istem letu je imel Dalí številne pomembne profesionalne razstave in se je dostikrat pridružil surrealistični skupini na Montparnaški četrti v Parizu (čeprav je njegovo delo kazalo močan vpliv nadrealizma že kaki dve leti pred tem). Surrealisti so poveličevali to, kar je Dalí imenoval paranoično-kritična metoda, ki naj bi pripomogla k večji umetniški kreativnosti. V letu 1931 je Dalí naslikal oziroma dokončal eno svojih najpomembnejših in znanih del, Vztrajnost spomina, včasih tudi imenovano mehke ali stopljene ure. Delo predstavi vso nadrealistično umetnost v mehki, stopljeni žepni uri. Generalna interpretacija dela pa je, da mehke ure prikazujejo vzdušje takratnega časa, ki naj bi bilo rigidno in determinirano, in ta občutek se da občutiti tudi v drugih detajlih slike, vključujoč mravlje in muhe, ki gomazijo čez ostale ure. Na sliki med drugim opazimo tudi obalo, ki se nekako ponavlja še v številnih drugih slikah, ospredje slike pa tvori kot v nekako cunjo raztegnjena glava, ki ima značilne dalijevske zavite brke. Postal je prijatelj z zgodovinarjem in znanstvenikom Alexandrom Deulofeujem, ki je bil prav tako rojen v Empordi kot on sam. Ob sliki, ki jo je naslovil Sanje ki jih je povzročilo letenje čebele okrog granatnega jabolka sekundo pred prebujenjem (1944) je Dalí povedal: »Brenčanje čebele je povzročilo , da bo ost samostrela zbudila Galo«. Leta 1936 je Dalí sodeloval na Londonski mednarodni razstavi nadrealistov (London International Surrealist Exhibition). Njegova teorija, imenovana Fantomes paranoiaques authentiques je bila predstavljena tako, da je umetnik ves čas nosil potopljaško obleko. Ko je prišel v Španiji na oblast Francisco Franco v času španske državljanske vojne, je bil Dalí eden od redkih španskih intelektualcev, ki so nasprotovali novemu režimu.

[uredi] Bibliografija

Nathaniel Harris, prev. Niki Neubauer, Dali: življenje in delo. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1996, ISBN: 86-11-14563-1. (COBISS)
Robert Descharnes, Gilles Néret, Dali: The Paintings. Taschen: Köln - London - Los Angeles - Madrid - Paris - Tokyo, 2001, ISBN: 3-8228-1209-9