Zimske olimpijske igre 1998
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
XVIII. olimpijske zimske igre | |
Simbol predstavlja rožo, katere vsak cvetni list predstavlja |
|
Mesto | Nagano, Japonska |
SodelujoÄe države | 72 |
SodelujoÄi Å¡portniki | 2176 (1389 moÅ¡kih, 787 žensk) |
Prireditve | 72 v 7 Å¡portih |
Otvoritvena slovesnost | 7. februar 1998 |
zakljuÄna slovesnost | 22. februar 1998 |
Uradni otvoritelj | Akihito |
Prisega Å¡potrnikov | Kenji Ogiwara |
Prisega sodnikov | Junko Hiramatsu |
Olimpijski ogenj prižgal | Midori Ito |
Olimpijski stadion | Olimpijski stadion |
Zimske olimpijske igre 1998 (uradno XVIII. olimpijske zimske igre) so bile zimske olimpijske igre, ki so potekale leta 1998 v Naganu na Japonskem. Druge kandidatke za gostitev teh olimpijskih iger so bile: Aosta, Italija; Jaca, Å panija; Östersund, Å vedska in Salt Lake City, Utah, ZDA. Izbor gostiteljice je potekal v Birminghamu, Združeno kraljestvo leta 1991. PrviÄ v zgodovini olimpijskih iger so potekala tekmovanja v deskanju na snegu, vrnila so se tekmovanja v curlingu, tokrat v moÅ¡kih in ženskih ekipah, prviÄ so dovolili igrati hokejistom iz profesionalne NHL lige in prviÄ so se predstavila tekmovanja v ženskem hokeju.
Vsebina[skrij] |
[uredi] Maskota
Maskote olimpijskih iger v Naganu so bile snowlets, Å¡tiri sove, fantka Nokki in Lekki ter deklici Sukki in Tsukki. Skupaj simobilizirajo mir, dobrohotnost ÄloveÅ¡tvu in harmonijo narave. Ime je sestavljeno iz besede snow (sneg) in lets, ki ponazarja slogan "calls on everyone to join in the fun" (kliÄe vsakakogar, da se pridruži zabavi). Imena sov so bila izbrana iz 47.484 predlogov, ki so bili poslani iz celotne Japonske.
[uredi] PrizoriÅ¡Äa
- Hakuba
- Snow Harp Hakuba - smuÄarski teki
- Hakuba Ski Jumping Stadium - smuÄarski skoki
- Iizuna kogen
- Mt. Iizuna - akrobatsko smuÄanje, bob in sankanje
- Karuizawa
- Kazakoshi Park Arena - curling
- Nozawa Onsen - biatlon
- Yamanouchi
- Mt. Yakebitai - alpsko smuÄanje in deskanje na snegu in
[uredi] Olimpijske discipline
[uredi] Rezultati
(poudarjena je gostiteljska država)
XVIII. zimske olimpijske igre | |||||
---|---|---|---|---|---|
Mesto | Država | Zlato | Srebro | Bron | Skupaj |
1 | NemÄija | 12 | 9 | 8 | 29 |
2 | Norveška | 10 | 10 | 5 | 25 |
3 | Rusija | 9 | 6 | 3 | 18 |
4 | Kanada | 6 | 5 | 4 | 15 |
5 | ZDA | 6 | 3 | 4 | 13 |
6 | Nizozemska | 5 | 4 | 2 | 11 |
7 | Japonska | 5 | 1 | 4 | 10 |
8 | Avstrija | 3 | 5 | 9 | 17 |
9 | Južna Koreja | 3 | 1 | 2 | 6 |
10 | Italija | 2 | 6 | 2 | 10 |
VeÄ: medalje na XVIII. zimskih olimpijskih igrah |
[uredi] Å portniki z najveÄ zlatimi medaljami
- Bjørn Dæhlie ( NorveÅ¡ka, smuÄarski teki): 3 zlate medalje
- Larisa Lazutina ( Rusija, smuÄarski teki): 3 zlate medalje
[uredi] Å portniki z najveÄ medaljami
- Larisa Lazutina ( Rusija, smuÄarski teki): 5 medalj (3 zlata, 1 srebro, 1 bron)
- Bjørn Dæhlie ( NorveÅ¡ka, smuÄarski teki): 4 medalje (3 zlata ,1 srebro)
[uredi] Slovenski Å¡portniki uvrÅ¡Äeni med deseterico
- Primož Peterka (smuÄarski skoki): 5. mesto (velika skakalnica), 6. mesto (srednja skakalnica)
- Andreja GraÅ¡iÄ (biatlon): 5. mesto (15 km posamiÄno)
- Jure KoÅ¡ir (alpsko smuÄanje): 5. mesto (veleslalom)
- AleÅ¡ BrezavÅ¡ek (alpsko smuÄanje): 7. mesto (kombinacija)
- Peter Pen (alpsko smuÄanje): 8. mesto (kombinacija)
- Andreja GraÅ¡iÄ, Lucija Larisi, Matejka MohoriÄ, Tadeja BrankoviÄ (biatlon): 9. mesto (4 x 7,5 km Å¡tafeta)
- Blaž Vrhovnik, Peter Žonta, Primož Peterka, Miha Rihtar (smuÄarski skoki): 10. mesto (ekipno)
[uredi] Koledar dogodkov
Dogodki so vpisani na dan dogajanja po japonskem Äasu (JST, UTC+9).
â— | Otvoritvena/zakljuÄna slovesnost | â— | Kvalifikacijsko tekmovanje | â— | Finalno tekmovanje | â— | Ekshibicijska gala |
Februar | 7. | 8. | 9. | 10. | 11. | 12. | 13. | 14. | 15. | 16. | 17. | 18. | 19. | 20. | 21. | 22. |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Slovesnosti | â— | â— | ||||||||||||||
Akrobatsko smuÄanje | â— â— | â— â— | â— â— | â— â— | ||||||||||||
Alpsko smuÄanje | â— | â— | â— | â— â— | â— | â— â— | â— | â— | ||||||||
Biatlon | â— | â— | â— | â— | â— | â— | ||||||||||
Bob | â— | â— | â— | â— | ||||||||||||
Curling | â— | â— | ||||||||||||||
Deskanje na snegu | â— | â— | â— â— | |||||||||||||
Hitrostno drsanje | â— | â— | â— | â— | â— | â— | â— | â— | â— | â— | â— | â— | ||||
Hitrostno drsanje na kratke proge | â— â— | â— | â—â—â— | |||||||||||||
Hokej na ledu | â— | â— | â— | |||||||||||||
Nordijska kombinacija | â— | â— | â— | â— | ||||||||||||
Sankanje | â— | â— | â— | â— | â— | |||||||||||
SmuÄarski skoki | â— | â— | â— | |||||||||||||
SmuÄarski teki | â— | â— | â— | â— â— | â— | â— | â— | â— | â— | |||||||
Umetnostno drsanje | â— | â— | â— | â— | â— | â— | â— | â— | â— | |||||||
Februar | 7. | 8. | 9. | 10. | 11. | 12. | 13. | 14. | 15. | 16. | 17. | 18. | 19. | 20. | 21. | 22. |
[uredi] Dogodki
PrviÄ v zgodovini olimpijskih iger se je predstavilo deskanje na snegu, v hokeju na ledu so prviÄ zaigrale ženske ekipe in hokejisti iz profesionalne NHL lige. Vrnil se je curling, ki je nazadnje, kot nedemonstracijska disciplina, bil na I. zimskih olimpijskih igrah.
Norvežan Björn Dählie je v smuÄarskih tekih osvojil 3 zlate medalje in postal prvi Å¡portnik, ki je v karieri osvojil 8 zlatih ter skupno 12 medalj na zimskih olimpijskih igrah, v ženskih tekmovanjih je Rusinja Larisa Lazutina osvojila medaljo v vseh petih disciplinah, in sicer 3 zlata, 1 srebro in 1 bron.
V alpskem smuÄanju si je Avstrijec Hermann Maier, po grdem padcu v smuku, opomogel in osvojil zlato v vele in super veleslalomu. Nemka Katja Seizinger je osvojila zlato v smuku in kombinaciji.
V ženskem delu umetnostnega drsanja sta blesteli ameriÅ¡ki najstnici Tara Lipinski in Michelle Kwan. Zmagovalka na januarskem svetovnem prvenstvu 17 letna Michelle Kwan, je po vodstvu v kratkem programu za pol toÄke po prostem programu zaostala za 15 letno Taro Lipinksi, ki je postala najmlajÅ¡a olimpijska posamiÄna zmagovalka, prejÅ¡na je bila Sonja Henie, ki je 2 meseca starejÅ¡a osvojila zlato na zimskih olimpijskih igrah leta 1928.
Nagano je prviÄ gostil ženski hokej, kjer so prviÄ v mednarodnih tekmah zmagale ZDA, ki so s 3-1 v finalu premagale veÄno tekmico Kanado. V moÅ¡kih ekipah se je zaradi prihoda NHL igralcev, kot so Wayne Gretzky, Eric Lindros, Patrick Roy, Mike Richter, ipd. priÄakovala dominantnost ZDA in Kanade, vendar slednji niso osvojili niti kolajne. ÄŒeÅ¡ka je v finalu z 1-0 premagala Rusijo ter Finska, za bron, s 3-2 Kanado, kar je sprožilo veliko polemik okoli NHL igralcev v bodoÄih olimpijskih igrah, ki so prav tako po porazu s ÄŒeÅ¡ko v Äetrtfinalu, naredili za približno 2500€ Å¡kode v svojih olimpijskih sobah [1].
Prva zmagovalca v deskanju na snegu sta postala KanadÄan Ross Rebagliati in Francozinja Karine Ruby.
Slovencev se je veÄinoma držala smola. Tako je biatlonka Andreja GraÅ¡iÄ po celotnem vodstvu na 15 km posamiÄno, greÅ¡ila pri zadnjih strelih, kar jo je stalo stopniÄk, Jure KoÅ¡ir je po treh stotinkah zaostanka za tretjim mestom v prvi vožnji veleslaloma, zapravil priložnost v drugi vožnji. Prav tako ni uspelo osvojiti kolajne favoritu Primožu Peterki. Veliko je bilo tudi odstopov.
[uredi] Države udeleženke
- Glej tudi: Slovenija na Zimskih olimpijskih igrah 1998
Iger se je udeležilo 72 držav, kar je za 5 veÄ, kot na zimskih olimpijskih igrah 1994.
ZastavonoÅ¡a Slovenije je bil smuÄarski skakalec Primož Peterka.
PrviÄ so se iger udeležile:
[uredi] Glej tudi
- Slovenija na Zimskih olimpijskih igrah 1998
- Zimske paraolimpijske igre 1998
- Slovenski olimpijski Å¡ampioni
- Zimske olimpijske igre
[uredi] Zunanje povezave
Olimpijske igre |
Olimpijski športi • Medalje • Olimpijski šampioni • Slovenski olimpijski šampioni |
Poletne olimpijske igre |
1896 • 1900 • 1904 • 1906 ¹ • 1908 • 1912 • 1916 ² • 1920 • 1924 • 1928 • 1932 • 1936 • 1940 ² • 1944 ² • 1948 • 1952 • 1956 • 1960 • 1964 • 1968 • 1972 • 1976 • 1980 • 1984 • 1988 • 1992 • 1996 • 2000 • 2004 • 2008 • 2012 • 2016 • 2020 |
Zimske olimpijske igre |
1924 • 1928 • 1932 • 1936 • 1940 ² • 1944 ² • 1948 • 1952 • 1956 • 1960 • 1964 • 1968 • 1972 • 1976 • 1980 • 1984 • 1988 • 1992 • 1994 • 1998 • 2002 • 2006 • 2010 • 2014 • 2018 |
¹ MOK teh iger danes ne priznava. ² Odpovedane zaradi vojne. |
Salt Lake City 2002 — Atene 2004 — Torino 2006 — Peking 2008 — Vancouver 2010 |