Ajda
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
navadna ajda |
||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
|
||||||||||||||
|
||||||||||||||
Fagopyrum esculentum Moench |
Navadna ajda (Fagopyrum esculentum) je rastlina iz rodu Fagopyrum (ki ga včasih obravnavamo skupaj z rodom Polygonum) iz družinePolygonaceae. V istem rodu je tudi tatarska ajda oz. nora ajda (F. tartaricum Gaertn). Uvrščamo jo med žita, čeprav botanično ne spada med trave (Poaceae), kamor spada večina ostalih žit.
Ime "ajda" verjetno prihaja od ajdov (poganov, barbarov), ki so jo k nam prinesli iz Kitajske. Latinsko ime "Fagopyrum" in angleško ime "buckwheat" pomeni "bukovo žito" in pove, da so njeni trikotni plodovi podobni bukovim plodovom.
[uredi] Uporaba
Pri ajdi uporabljamo predvsem njena semena, iz katerih z luščenjem naredimo ajdovo kašo, z mletjem pa ajdovo moko. Ajdovo kašo uživamo kuhano (kot prikuho), ali pa pečeno (podobno kot rižev narastek). Iz ajdove moke pripravljamo žgance, kruh, štruklje, rezance, palačinke (ruski kvašeni blini in francoske galette), biskvite in druge jedi. Ajda ne vsebuje glutena, zato jo lahko uživajo tudi bolniki s celiakijo.
Iz posušenih cvetočih rastlin si pripravljamo čaj, ki vsebujeveliko rutina. Uporabljao ga za zdravljenje venske insuficience (krčne žile). Ponekod v Aziji uživajo tudi sveže mlade rastlinice (podobno kot pri nas beluše ali blitvo), kar pa lahko zaradi vsebnosti fagopyrina, ob izpostavljanju svetlobi povzoči kožne izpuščaje.[1]
Z ajdovimi luščinami polnimo vzglavnike, kar pa lahko pri nekaterih povzorči alergije.[2][3]
[uredi] Reference
Predloga:Wikisource1911Enc
- Alternative Field Crops Manual
- Damania, A.B. 1998. "Diversity of Major Cultivated Plants Domesticated in the Near East".[1]
- Mazza, G. 1992. Buckwheat (Fagopyrum esculentum), the crop and its importance, p. 534-539. In: R. MacRae (ed.). Encyclopedia of food science, food technology and nutrition. Academic Press Ltd., London.
- Mazza, G. 1993. Storage, Processing, and Quality Aspects of Buckwheat Seed, p. 251-255. In: J. Janick and J.E. Simon (eds.), New crops. Wiley, New York.
- Marshall, H.G. and Y. Pomeranz. 1982. Buckwheat description, breeding, production and utilization, p. 157-212 In: Y. Pomeranz (ed.). Advances in cereal science and technology. Amer. Assoc. Cereal Chem., St. Paul, MN.
- McGregor, S.E. 1976. Insect Pollination Of Cultivated Crop Plants, chap. 9 Crop Plants and Exotic Plants. U.S. Department of Agriculture. As found on the website of the Carl Hayden Bee Research Center of the USDA Agricultural Research Service.[2]
[uredi] Opombe
- ^ Arbor, G. (December 2004). Are Buckwheat Greens Toxic?. From the Townsend Letter for Doctors & Patients.
- ^ Dermatophagoides Farinae, an Important Allergenic Substance in Buckwheat-Husk Pillows, Yonsei Medical Journal 1987 December;28(4):274-281 HTML summary, Full text PDF
- ^ Endotoxin and House Dust Mite Allergen Levels on Synthetic and Buckwheat Pillows, Journal of Korean Medical Science, 2004; 19: 505-8 ISSN 1011-8934 PDF