Meč
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mèč je hladno orožje za sekanje in bodenje, praviloma z ravnim in na obeh straneh nabrušenim rezilom. Najdemo ga od antičnih do srednejeveških kultur, tako v Evropi kot v srednji Aziji in na daljnem vzhodu.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina meča
Prve najdbe mečev segajo v zgodnjo bronasto dobo, kot na primer najdbe v Grčiji (Mikene,Sparta). Zaradi majhne trdote kovine so bili ti meči dokaj neprimerni za boj, večji pomen so imeli v obredih, ko so označevali status nosilca.
Bistveno vlogo kot orožje je dobil meč šele z nastopom železne dobe, ker ima železo, še posebej pa jeklo veliko večjo trdoto od brona. Prve najdbe železnih mečev so iz najdb Halštadske kulture, tako v severni kot južni Evropi. Klub temu, da je bilo na začetku železne dobe glavno orožje še vedno sulica (na primer grški hopliti in rimski legionarji), je dobil meč predvsem v rimski armadi velik pomen kot kratek meč (gladius).
Meč nastopa tudi v vrsti sag in legend, na primer o kralju Arturju, (znameniti Excalibur) in mitu o Nibelungih (Siegfridov meč Balmung).
Meč ima veliko vlogo pri srednjeveških obredih (kronanje, povzdignenje v viteški stan...). V zbirki kraljevskih insignij praktično vseh bivših in obstoječih kraljevin je tudi meč.
Z razvojem močnejših oklepov so se morali tudi meči ojačati. Iz začetnih 0,80 metra so se najprej podaljšali na 1,1 metra in nato tudi do 1,3 metra. Tako dolg meč je (tudi če ni presekal oklepa) povzročil ob močnem udarcu resne notranje poškodbe.
Dvoročne meče, ki se jih pogosto vidi na upodobitvah najemnikov (Landsknecht) so izdelovali že v srednjem veku, vendar niso bili namenjeni uporabi v boju. Njihov namen je bil predstavitev, pogosto so bili razstavljeni, uporabljali so se deloma tudi za izvršitev smrtnih obsodb (obglavljenje). V času tridesetletne vojne so jih skušali uporabiti, vendar brez posebnega uspeha. Bili so predolgi in prenerodni za uspešno uporabo na bojnem polju.
[uredi] Delitev mečev
[uredi] glede na prijem
- enoročni,
- enoinpolročni,
- dvoročni
[uredi] glede na namen
- bojni,
- ceremonialni,
- paradni,
- usmrtitveni,
[uredi] tipi mečev
[uredi] Sestavni deli meča
- ročaj
- rezilo
- ročajni glavič
- držaj
- odbojnik
- ostrina
- konica
[uredi] Značilni meči
[uredi] Meči Afrike in Srednjega vzhoda
Flisa - Kaskara - Kindžal - Quaddara - Takouba -
[uredi] Meči Indijske podceline
Pata - Rao dao - Zafar takieh -
[uredi] Meči Daljnega vzhoda
Barong - Dao - Kampilan - Kleveng - Mandau - Noklang - Parang ihlang - Parang pandit - Talibon - Katana
[uredi] Evropski meči
Cinquedea - Claidheamh noir - Claymore - Flamberg - Gladij - Katzbalger - palaš - Salonski meč - Schiavona - Spadroon - udrihač -
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek o orožju je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
