Naša Galaksija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Naša Galaksija
Naša Galaksija
Druga imena	Rimska cesta Mlečna cesta Mlečna pot
Tip	SBbc
Podatki
Oddaljenost središča od Zemlje	27.000 sv.l. 8,278 Kpc
Absolutni premer	100.000 sv.l.
Ozvezdje središča	Strelec Sgr
Masa (Sonce=1)	10¹²
Izsev

Náša Galaksíja ali kar Galaksíja (grško Galaxia (gala, galactos - mleko)) je velika spiralna galaksija, v kateri je naše Osončje. Verjetno celo spada med spiralne galaksije s prečko. Galaksija je v Krajevni skupini skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

V temni in jasni noči vidimo njene spiralne rokave, ki se vijejo preko celotnega neba in jih že od nekdaj imenujemo Rimska cesta. Tako včasih rečemo tudi celotni galaksiji. Njen najsvetlejši del je viden poleti v smeri ozvezdja Strelca, kjer leži njeno središče (Strelec A*). Glede na nebesni ekvator se Rimska cesta razprostira na severu od ozvezdja Kasiopeje in na jugu do ozvezdja Južnega križa. To je posledica dejstva, da je Zemljina os vrtenja rahlo nagnjena proti pravokotnici na galaktično ravnino. Dejstvo, da Rimska cesta deli nočno nebo na dve skoraj enaki polobli kaže tudi na to, da Osončje leži blizu galaktične ravnine. Vprašanje je, kakšno bi bilo življenje na Zemlji, če bi ležalo bolj stran.

[uredi] Zgradba in oblika

Masa naše Galaksije znaša okoli bilijon Sončevih mas in vsebuje 200 do 400 milijard (200 · 10¹¹) zvezd. V Galaksiji je znanih okoli 1000 planetarnih meglic, okoli 500 kroglastih kopic, okoli 350 pulzarjev, okoli 18.000 razsutih kopic. Galaksija je druga največja v Krajevni skupini. Večja od nje je le Andromedina galaksija z maso okoli 1,5 naše Galaksije. Premer Galaktičnega diska je velik približno 100.000 svetlobnih let. Velikost osrednje zgostitve je okoli 10.000 sv. l. Cel obroč se nahaja na razdalji 5 kpc od središča, Sonce pa je od središča Galaksije oddaljeno okoli 27.000 sv.l., nedaleč od ravnine in blizu roba spiralnega kraka. Količina mase znotraj Sončevega tira je 9,0 · 10¹⁰ M_O.

Upodobitev naše Galaksije. Pogled pravokotno na smer vrtenja.

Upodobitev naše Galaksije Nasinega umetnika.

Trk naše Galaksije in Andromedine galaksije v daljni prihodnosti. Pogled z Zemlje na umetniški upodobitvi

Zvezde v Galaktičnem disku krožijo okoli sedišča, ki verjetno gosti črno luknjo. Osončje se okoli središča zavrti v približno 226 milijonih letih. Splošno vrtenje ne sledi pričakovanemu vzorcu in so hitrosti na robu diska večje kot v notranjosti. Za to naj bi bila kriva manjkajoča snov, ki je še ne poznamo dovolj. Srednja razdalja med zvezdami je 1 pc.

[uredi] Starost

Zelo težko je določiti starost Galaksije. Galaksija je stara približno 13,6 ± 0,8 milijard let, kolikor so stare najstarejše zvezde v njej in kar je skoraj enako starosti Vesolja. Galaksija je nastala iz plinskega oblaka s premerom 80 kpc in maso 100 milijard Sončevih mas. Celotna teorija nastanka je še vedno precej neznana.

[uredi] Splošne lastnosti

Podatki kažejo na to, da se bo Andromedina galaksija zaletela v našo Galaksijo in, da se giblje proti njej s hitrostjo okoli 140 km/s. Galaksiji bosta trčili čez približno 3 milijarde let in se bosta verjetno združili v velikansko eliptično galaksijo.

Naša Galaksija je pomembna za študij galaksij, ker jo opazujemo od znotraj. Prvi je poskusil določiti obliko Galaksije William Herschel.