Žuželke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Žuželke Fosilni razpon: karbon - recentno
Čebela (red Hymenoptera)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Arthropoda (členonožci) Poddeblo: Hexapoda (šesteronožni členonožci) Razred: Insecta Linnaeus, 1758
Podrazredi
Apterygota (nekrilate žuželke) Pterygota (krilate žuželke)

Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda). So nevretenčarji, ki imajo okončine in telo sestavljeno iz členov. Žuželke presegajo po številčnosti ljudi v razmerju 200 000 000:1, kar pomeni, da pride na enega človeka 200 milijonov žuželk. Telo imajo sestavljeno iz treh delov: glave, oprsja in zadka. Oprsje je sestavljeno iz treh delov in na vsakega je pripet en par nog. Žuželke imajo zmeraj šest nog. Zadek je prav tako razčlenjen, največkrat na šest do dvanajst členov. Poleg tega imajo skoraj vse žuželke krila in so edini nevretenčarji, ki lahko letijo. Primitivni členonožci, predniki današnjih žuželk, so živeli že pred 600 milijoni let. Ti so bili prve živali, ki so prišle živet na kopno. Predvsem žuželke so poselile praktično vse dele sveta, čeprav se jih je le malo prilagodilo na življenje v morju, kjer prevladujejo raki (Crustacea). Poznamo okrog 925.000 vrst, vseh skupaj pa naj bi jih po novejših ocenah bilo med 6 in 10 milijoni^[1].

[uredi] Taksonomija

V poddeblu Hexapoda (šesteronožni členonožci) je nekaj skupin, kot so na primer skakači (Collembola), ki so obravnavane kot žuželke. Nekateri avtorji jih uvrščajo ločeno od žuželk, ker imajo drugačene evolucijske korenine. To velja tudi za preostale člane nežuželčjih heksapodov Entognatha: tiponožce Protura in dvojnorepke Diplura.

Prave žuželke iz razreda Insecta, se od ostalih členonožev razlikujejo v delu telesa, imenovanem ectognathus (spodnja čeljustnica in spodnja čeljust pripeta na glavo), ali po izpostavljenjih delih obustnega aparata in enajstih segmentih zadka. Zato žuželke včasih poimenujejo tudi kot Ectognatha.

[uredi] Zgradba telesa

Anatomija žuželk
A- glava   B- oprsje   C- zadek
1. tipalnica
2. oceli (spodnji)
3. oceli (zgornji)
4. sestavljene oči
5. možgani (možganski gangliji)
6. protoraks
7. hrbtna (dorzalna) arterija
8. traheje (vzdušnice; s stigmami)
9. mezotoraks
10. metatoraks
11. sprednje krilo
12. zadnje krilo
13. srednje črevo (želodec)
14. srce
15. jajčnik
16. zadnje črevo (črevo, danka in zadnjik)
17. zadnjik (anus)
18. nožnica (vagina)
19. vrvičasta trebušnjača (trebušni gangliji)
20. malpighijeve cevke
21. tarsomera (tarzalni segment)
22. krempeljci
23. tarzus
24. tibija
25. femur
26. trohanter
27. sprednje črevo
28. prsni (torakalni) ganglij
29. kolki (coxa)
30. žleza slinavka
31. subezofagealni ganglij
32. obustni aparat

Telo žuželk se deli na glavo, oprsje in zadek. Vsak izmed treh delov opravlja različne naloge. Na glavi so obustne okončine in številna čutila, npr. tipalnice in sestavljene oči. Oprsje se uporablja za premikanje, saj so na njem noge in pri številnih vrstah tudi krila. V zadku so prebavila, izločala in spolni organi.

[uredi] Dihanje

Žuželke ne dihajo skozi usta, ampak prejemajo zrak skozi majhne odprtine ob strani oprsja in zadka. Te odprtine imenujemo dihalnice. Dihalnice vodijo v omrežje zračnih cevk, razvejanih v žuželkinem telesu. Imenujemo jih vzdušnice.

[uredi] Krila žuželk

Brez kril so le vrste iz podrazreda nekrilatih žuželk (Apterygota). Ostale žuželke imajo krila, čeprav so nekatere vrste lahko drugotno brez njih. Razlog za izgubo kril je način življenja, npr. zaradi zajedavstva.

Prvi in drugi par kril sta na drugem čledu (sredoprsju), zadnji par kril pa je na tretjem členu (zaprsju). Krila so ojačena z žilami, ki so gostejše v sprednjem delu krila. Sprednji par kril je lahko včasih usnjat, lahko pa tudi spremenjen v trde pokrovke. Zadnji par kril je lahko spremenjen v par kijastih utripač.

[uredi] Tipalnice

Tipalnice imajo mišice le v začetnih členkih. So lahko zelo različnih oblik, na njih pa so čutnice za tip in voh. Še posebno dobro je razvit voh. Samci pogosto ne zaznavajo drugih vonjav, lahko pa na velike razdalje zaznajo vonj, ki ga oddajajo samice.

[uredi] Kroženje krvi

Žuželke nimajo ven in arterij, ki bi kri vodile po telesu. Kri obliva organe v notranjosti telesa. Žuželkino srce je dolga cev, ki poteka vzdolž njenega hrbta. Srce skrbi, da kri kroži po telesu. Žuželčja kri je navadno zelena. Žuželkina kri prenaša po telesu hranilne snovi, ne prenaša pa kisika.

[uredi] Prebavila

Po sredini žuželkinega telesa potekajo njena prebavila. Tu se iz hrane vsrkavajo hranila. Nekatere žuželke imajo mišičast del prebavil, imenovan mlinček. Z njim zdrobijo trdnejšo hrano.

[uredi] Živčevje

Žuželkino živčevje je razmeroma preprosto. Poleg možganov opravljajo veliko nadzornega dela tudi gangliji. Vsak od njih je odgovoren za nadzor določenega dela telesa. Tako je v glavi ganglij, ki nadzoruje hranjenje, v oprsju so gangliji, ki nadzirajo letenje in hojo.

[uredi] Viri

1. ^ Thomas Wolosz How many species ? Pridobljeno oktobra 2006 (v angleščini)

• Kaj je žuželka, Robert Snedden, 1993, ISBN 86-341-1164-4
• Žuželke, Jaromir Zpevák, 1996, ISBN 961-230-215-4

Ta članek s področja zoologije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite.