Lizbona

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Lega okrožja Lizbona na Portugalskem

Lizbona (portugalsko Lisboa) je glavno in največje mesto Portugalske. Je sedež okrožja Lizbona.

Vsebina

1 Lega in geografske značilnosti
2 Podnebje
3 Demografski podatki
4 Znamenitosti
5 Zgodovina
- 5.1 Dogodki
6 Ekonomija
7 Transport
8 Šolstvo
9 Pomembni ljudje rojeni v Lizboni
10 Glej tudi
11 Zunanje povezave

[uredi] Lega in geografske značilnosti

Lizbona se nahaja na 38° 43' severno in 9° 8' zahodno. Leži na zahodu države, ob izlivu reke Tejo v Atlantski ocean. Mesto zaseda površino 84,6 km².

Staro središče je zgrajeno na sedmih gričih, zato so nekatere ceste prestrme za motorna vozila; mestu služijo tri vzpenjače in javno dvigalo. Zahodna stran mesta v veliki večini spada pod naravni park Monsato, enega največjih urbanih parkov na svetu.

[uredi] Podnebje

Lizbona je ena od toplejših evropskih prestolnic. Pomlad in poletje sta po navadi zelo topla – temperature julija in avgusta pogosto presežejo 30°C, redko tudi 40°C. Jesen in zima sta praviloma deževna in vetrovna, čeprav sončni dnevi niso redki. Temperature redko padejo pod 5°C, povprečno so okoli 10°C. Lizbonsko podnebje je klasificirano kot atlantsko-mediteransko.

[uredi] Demografski podatki

Glede na popis prebivalstva leta 2001 je populacija mesta 564.657, populacija mesta z okolico pa 2.665.000. Lizbona se nahaja v širši regiji imenovani Lisboa e Vale do Tejo s populacijo 3.500.000, kar predstavlja približno tretjino celotne populacije Portugalske. Gostota poselitve samega mesta je 6.607 prebivalcev na km².

[uredi] Znamenitosti

Srce mesta je Baixa ali spodnje mesto, ki je od lizbonskega potresa organizirano po sistemu mreže in grajeno v obliki kock. Na enem od lizbonskih gričev, vzhodno od mesta, se nahajata grad São Jorge in katedrala Santa Maria Maior. Najstarejše okrožje mesta je Alfama, blizu reke Tejo, ki ga razni potresi skorajda niso prizadeli.

Druge znamenitosti so: Samostan Jerónimos, Stolp Belém, Grad São Jorge na vrhu najvišjega hriba starega mesta, Praça do Comércio (Trgovski trg), Trg Rossio, Trg Restauradores in Dvigalo Santa Justa v gotskem stilu, zgrajeno okoli leta 1900, ki povezuje Baixo ter Bairro Alto.

Park Eduardo VII.

Lizbona je arhitekturno zelo bogata; povsod lahko najdemo romanske, gotske, baročne, tradicionalne portugalske, modernistične in post-modernistične zgradbe. Mesto je, še posebej v zgornjih okrožjih, polno spomenikov, prečkajo pa ga široki bulvarji, med katerimi so najbolj znani Avenida da Liberdade, Avenida Fontes Pereira de Mello, Avenida Almirante Reis and Avenida da República.

Pomembnejši od mnogih muzejev v mestu so:

Museu Nacional de Arte Antiga (Narodni muzej antične umetnosti), Museu dos Azulejos (Muzej portugalskih mozaikov iz ploščic), Museu Calouste Gulbenkian (Muzej Calouste Gulbenkian; vsebuje raznovrstne zbirke predvsem moderne umetnosti), Oceanário de Lisboa (lizbonski akvarij, največji v Evropi), Museu do Design v Centro Cultural de Belém (oblikovalski muzej) in Museu Nacional dos Coches (Narodni kočijaški muzej; vsebuje eno največjih zbirk kraljevih kočij na svetu).

[uredi] Zgodovina

Sodeč po razlikujočih se poročilih so mesto ustanovili ali Feničani ali Grki. Grki so ga poznali pod imenom »Olissipo« (iz Ulysses), ki se je čez čas spremenilo v »Olissipona«, »Lissapona« in na koncu v trenutno portugalsko ime »Lisboa«. Mesto je bilo del rimske province Luzitanije, ko so ga v osmem stoletju (približno 711) zavzeli Mavri. Leta 1147 ga je ponovno osvojil Afonso Henriques, prvi kralj Portugalske (s pomočjo križarja Gilberta Hastinškega, ki je postal prvi lizbonski škof). Glavno mesto Portugalske je Lizbona postala leta 1260. Lizbonska univerza je bila ustanovljena leta 1290. Mesto je doseglo vrhunec blaginje v obdobju portugalskega imperija v 16. stoletju. 26. januarja 1531 je mesto prizadel potres, ki je pobil tisoče prebivalcev.

Padrão dos Descobrimentos

1. novembra 1755 je Lizbono prizadel še en potres, ki je ubil 90.000 ljudi in uničil 85% mesta. Voltaire je malo za tem napisal dolgo pesnitev, "Poeme sur le desastre de Lisbonne", in omenil potres v noveli Candide, ki jo je izdal leta 1759. Mesto je bilo ponovno zgrajeno po načrtih Marquêsa de Pombala, od tod ime Baixa Pombalina za spodnje območje.

Lizbona je bila središče republikanske vstaje 4. in 5. oktobra 1910 ter nageljnove revolucije 25. aprila 1974, ko je na Portugalskem po 48 letih padla salazaristična diktatura, s tem pa se je odprla pot demokraciji in dekolonizaciji.

[uredi] Dogodki

V Lizboni je bil organiziran Expo '98, ki je bil časovno usklajen z 500. obletnico potovanja Vasca da Game v Indijo.

Lizbona je gostila finale Eura 2004, kot tudi mnoge druge mednarodne dogodke, vključno z srečanji NATA in EU.

Leta 1994 je bila Lizbona evropsko mesto kulture.

[uredi] Ekonomija

Lizbona, prestolnica Portugalske, ima večino ekonomije usmerjene v terciarni gospodarski sektor. Večina sedežev portugalskih podjetij je prav v Lizboni. Širše območje mesta je močno industrializirano, še posebej južni breg reke Tejo.

Lizbonska regija je daleč najbolj premožna v Portugalski (predstavlja 45% portugalskega BDP), zato bo najverjetneje v prihodnjih letih prenehala prejemati pomoč EU za regionalni razvoj, saj je povprečni dohodek na prebivalca v tem območju veliko višji kot v preostali državi in v drugih državah članicah.

[uredi] Transport

Čeprav je lizbonsko transportno omrežje zelo daljnosežno in zansljivo, so zastoji še vedno zelo pogosti.

Glavna prometna žila je lizbonski Metro, ki povezuje jedro mesta z zgornjimi in vzhodnimi okrožji. Prizadevni projekti bodo razširili omrežje za skoraj tretjino ter povezali letališče, severna in zahodna okrožja. V uporabi so tudi avtobusi, vzpenjače in tramvaji.

Most Vasca da Game

Mesto je z nasprotnim bregom reke Tejo povezano preko dveh mostov:

Most 25. aprila, ki je bil slovesno odprt 6. avgusta 1966 kot Ponte Salazar in kasneje preimenovan po datumu Nageljnove revolucije. Je najdaljši viseči most v Evropi.
Most Vasca da Game, odprt leta 1998. Je eden najdaljših mostov na svetu in najdaljši v Evropi.

[uredi] Šolstvo

Lizbonska univerza, ustanovljena leta 1290, je ena najstarejših višješolskih izobraževalnih institucij na svetu. Danes je ena največjih in najbolj uglednih univerz v državi. Nova lizbonska univerza [1] je druga javna univerza v mestu (ustanovljena leta 1973). Tehniška univerza v Lizboni [2], ustanovljena leta 1930, ponuja diplome iz znanosti in inženirstva. Večje zasebne izobraževalne ustanove so Moderna univerza v Lizboni, katoliška univerza UCP [3], Univerza Lusíada, Univerza Lusófna za humanistične vede in tehnologije ter Univerza Luís de Camoes Autonomous.