Sivi volk
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 |
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
| Canis lupus Linnaeus, 1758 |
Sívi vólk (znanstveno ime Canis lupus) živi na območju Evrope, Azije ter Severne Amerike. Zaradi lova je marsikje že izginil. Združuje se v krdela in zaradi skupinskega lova se loteva tudi večjih živali. Zraste do 140 cm. Telo volka je prekrito z gosto zimsko dlako, ki ga varuje pred ohladitvijo. Volk ima dolge noge in velike šape s krempljastimi prsti. Samica volka povrže od 4 do 7 mladičev, ki ne vidijo, vendar imajo v čeljustih že male ostre zobke. Ko mladiči odrastejo, tudi sami začnejo'sodelovati pri lovu.
 |
Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka. Pomagajte si tudi s Slogovnim priročnikom. |
Opis Volk je največji predstavnik družine psov. Njegov gobec je koničast, oči poševne, uhlji pa razmeroma veliki in pokončni. Vrat in prsni koš ima zelo močen. Rep je krajši od polovice trupa z glavo, nosi pa povešenega. Kožuh je rumeno rjav s sivim nadihom. V zimski dlaki so sivi toni bolj izraženi. Za razliko od psa ima na podlakti 10 cm dolgo in 2 cm široko črno progo. Zraste do 140 centimetrov.
Hrana Pri iskanju hrane lahko naenkrat prepotujejo 40-70 km. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad in srnjad, hrani pa se tudi z mrhovino in priložnostno napada vse vrste domačih živali (pse, konje, govedo, drobnico). Naenkrat lahko zaužije celo do 10 kg hrane, po drugi strani pa lahko dolgo zdrži brez nje.
Razmnoževanje Parjenje poteka od decembra do marca. Volkulja je breja 62-64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ skotov aprila. V leglu je najpogosteje 5-8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Mladiči začno zapuščati brlog po osmih tednih. 40 - 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Njihova življenjska doba je od 12-16 let.
Življenjski prostor V Evropi volkovi živijo predvsem na gozdnatem območju, sicer pa lahko preživijo tudi v arktični tundri, v močvirjih, stepi in polpuščavi. V Sloveniji so najpogostejši v gozdovih bukve in jelke, ki poraščajo obsežna gorska območja dinarskega krasa.
Način življenja Volkovi živijo v tropih s strogo določeno lestvico. Na vrhu sta alfa volk in alfa volkulja. Krdelo običajno šteje okoli sedem volkov. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Volkovi so teritorialne živali in vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega krdela.
Razširjenost Prvotno je poseljeval večino Evrazije do Indije in Kitajske na jugu. V Evropi je dandanes bolj ali manj iztrebljen, najdemo pa ga še v Skandinaviji in državah nekdanje Sovjetske zveze, na Poljskem, Češkem, Slovaškem ter na Balkanskem, Apeninskem in Pirenejskem polotoku. Živi tudi v Severni Ameriki in na Grenlandiji.
Posebnosti in zanimivosti Volk po znanih podatkih za Evropo ne predstavlja nobene grožnje človeku, to velja za zdravega volka. A tudi, če je volk zdrav, to ne pomeni, da je nemogoče, da bi človeka napadel. Če je volk bolan, je možnost napada večja. Volk je neposredni prednik psa. Začetki udomačevanja segajo v mlajšo kameno dobo, to je kakih 8000 let nazaj. Po eni od teorij naj bi ljudje na različnih krajih severne poloble udomačevali divje živeče pse, torej volkove in šakale. Velike pasme psov so lahko zelo podobne volkovom, vendar psi nimajo nikoli tako močnih kočnikov. Pri volku so kočniki tesno drug ob drugem, pri psu pa so pogosto vrzeli. Naravnih sovražnikov volk skorajda nima, znani pa so primeri kanibalizma. Volk se lahko okuži tudi s steklino.
[uredi] Viri
- ^ Mech & Boitani (2004) . Canis lupus . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2006. IUCN 2006. Pridobljeno: 2006-05-05. Pojasnilo, zakaj vrsta ni v nevarnosti.
Ta članek s področja zoologije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite.
