Velika noč
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Leto | Zahodna | Vzhodna |
|---|---|---|
| 2000 | 23. april | 30. april |
| 2001 | 15. april | |
| 2002 | 31. marec | 5. maj |
| 2003 | 20. april | 27. april |
| 2004 | 11. april | |
| 2005 | 27. marec | 1. maj |
| 2006 | 16. april | 23. april |
| 2007 | 8. april | |
| 2008 | 23. marec | 27. april |
| 2009 | 12. april | 19. april |
| 2010 | 4. april | |
| 2011 | 24. april | |
| 2012 | 8. april | 15. april |
| 2013 | 31. marec | 5. maj |
| 2014 | 20. april | |
| 2015 | 5. april | 12. april |
| 2016 | 27. marec | 1. maj |
| 2017 | 16. april | |
| 2018 | 1. april | 8. april |
| 2019 | 21. april | 28. april |
| 2020 | 12. april | 19. april |
Velíka nóč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih.
Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo (pogovorno žegnajo) jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Jedila imajo določeno simboliko, suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, potica pa krono.
Velika noč je premakljiv praznik, v odvisnosti od datuma velike noči so tudi datumi nekaterih drugih cerkveni praznikov in tudi pust. Določeno je, da se praznik obhaja prvo nedeljo po prvi spomladanski polni Luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom.
Praznik sam ima korenine tudi ali predvsem v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Pri nas prazniku rečejo tudi vuzem ali uskrs.
Zgodnje kristjane so krščevali v tednu pred veliko nočjo. Znamenje krsta, vstopa v novo življenje, je bilo jajce. Izmenjevanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja boginje Eostre. Jajca predstavljajo ljubezen in prijateljstvo, pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce.
[uredi] Izračun datuma velike noči
Na prvem ekumenskem koncilu v Nikeji so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Vendar pa Cerkev nikoli ni popolnoma sledila najnovejšim astronomskim odkritjem. V Rimskokatoliški Cerkvi je tako v uporabi formula, ki je zelo natančna, a vseeno lahko kdaj pride do odstopanja za nekaj ur od realne polne lune. Tako je bila velika noč v letu 1962 (in 1954 idr.) na drug datum (zamik za en teden) kot bi bila v skladu z natančnimi astronomskimi opazovanji.
Vzhodne pravoslavne Cerkve uporabljajo za izračun polne lune formulo, ki temelji na Metonovem ciklusu, in je dandanes že obupno nenatančna - tako izračunana polna luna odstopa od resnične astronomske polne lune za več dni. Posledično je velika noč v pravoslavju pogosto en teden včasih pa tudi en mesec pozneje kot v Rimskokatoliški Cerkvi. Leta 1923 so pravoslavne Cerkve sklenile, da bodo začele uporabljati prenovljen koledar (glej Milankovićev koledar) in novo formulo za izračun velike noči. Nekatere so res začele uporabljati novi koledar, vendar pa nobena pravoslavna Cerkev razen finske ni začela uporabljati nove formule za izračun velike noči.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
