Carl von Linné
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 Carl von Linné, portret Pera Kraffta |
|
| Rojstvo: | 23. maj 1707 Råshult, Älmhult, Švedska |
|---|---|
| Smrt: | 10. januar 1778 Uppsala Švedska |
| Narodnost: |  Šved |
| Področje: | zoologija, botanika |
| Alma mater: | Univerza v Uppsali Univerza v Harderwijku |
| Poznan po: | Taksonomija Ekologija Botanika |
Carl von Linné (latinizirano Carolus Linnaeus), švedski botanik, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Linné je opravil pionirsko delo pri znanstvenem poimenovanju rastlin z latinskimi imeni in velja za ednega izmed začetnikov sodobne ekologije.
[uredi] Delo
Najpomembnejše njegovo veliko deloSystema Naturae so za časa njegovega življenja ponatisnili kar dvanajstkrat (prva izdaja 1735). V tem delu je naravo razdelil v tri kraljestva: mineral, zel in žival. Linnaeus je uporabljal pet ravni: razred, red, rod, vrsta in različica.
V delu Philosophia Botanica (1751) je zavrgel dolga opisna imena razredov in redov in dvobesedna rodovna imena, ki so jih uporabljali še njegovi neposredni predhodniki (Rivinus in Pitton de Tournefort), in jih nadomestil z enobesednimi imeni, rodove je opredelil s podrobnimi diagnozami in zmanjšal številne različice vrst v njih ter s tem botaniko rešil pred kaosom, ki so ga povzročili hortikulturniki.
Linnaeus je začel vzporedni sistem poimenovanja vrst z nomina trivialia uporabljati v poznih 1740-ih. Nomen triviale, navadno ime, je bil eno- ali dvobeseden pridevek na robu strani ob večbesednem znanstvenem imenu. Edino pravilo, ki ga je Linnaeus uvedel zanj, je bilo, da mora biti kratek, v določenem rodu unikaten in da se ne sme spreminjati. Linnaeus je nomina trivialia dosledno uporabljal pri poimenovanju rastlinskih vrst v Species Plantarum (1. izdaja 1753) in pri poimenovanju živalskih vrst v 10. izdaji Systema Naturae (1758).
Z dosledno uporabo teh vrstnih pridevkov je Linnaeus nomenklaturo ločil od taksonomije.
