Vegetarijanec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stojnica sadja v Barceloni

Vegetarijanec je človek, ki ne je mesa. To je širok pojem, saj vegetarijance ločimo glede na izbor hrane, življenski slog in svetovne nazore. Vzroki zanj pa so lahko etični, zdravstveni, verski ali filozofski. Beseda izhaja iz latinske besede vegus (čil, zdrav). Izraz so se domislili ustanovitelji Britanskega društva vegetarijancev sredi 19. stoletja^[1].

[uredi] Terminologija in vrste vegetarijancev

Raznolikost vegetarijanske prehrane.

Presnojedci - uživajo le svežo zelenjavo, sadje, semena in oreščke
Frutarijanci - presnojedci, ki uživajo le sadje
Veganci - ne jedo mesa, mleka in jajc.
Lakto-vegetarijanci - poleg hrane rastlinskega izvora uživajo tudi mlečne izdelke
Lakto-ovo-vegetarijanci - poleg hrane rastlinskega izvora uživajo tudi mlečne izdelke in jajca
Delni vegetarijanci - poleg hrane rastlinskega izvora uživajo tudi mlečne izdelke, jajca in ribe

[uredi] Razlogi za vegetarijanstvo

Včasih so bili le redki posamezniki iz verskih zahtev vegetarijanci. Danes se med razlogi za vse večje število vegetarijancev navaja predvsem nastanek različnih bolezni, ki so povezane z mesno prehrano, neodgovoren odnos do živali, obremenitev za okolje in pozitivni zdravstveni učinki.

Glavni razlog za nastanek bolezni prebavil se povezuje z dejstvom, da je človek je po telesni zgradbii rastlinojedec. Debelo črevo pri rastlinojedih vrstah ni primerno za prebavo mesa, saj se predolgo prebavlja, pri tem razpada in ustvarja strupene snovi^[2].

V zadnjih letih so se pojavili različni dokazi, da veliko obolelih živali v mesni industriji v celoti ne zavržejo, v Nemčiji pa je v začetku leta 2007 izbruhnila afera o prodaji rdečega mesa z že pretečenim rokom. Velike multinacionalke naj bi poceni delovno silo iz držav Vzhodne Evrope podkupovali in jih tako prepričali, da staro meso operejo in ga zavijejo v novo embalaža ^[3]. Zaradi tega obstaja verjetnost, da kupec zaužije okuženo meso. Obstajajo raziskave, ki dokazujejo, da uživalec bolne živali zboli za isto boleznijo. Poleg tega se zaradi zdravljenja živali, pospeševanja rasti v mesu kopičijo hormoni, antibiotiki in druge škodljive snovi. Te snovi se kljub različnim obdelavam mesa v njem ohranijo, morebitni kupci pa jih zaužijejo. V industriji se živali pogosto zlorablja. Večina živali, ki se jih redi za pridelavo hrane, so natrpane v premajhnih prostorih in tudi sicer bivajo v slabih pogojih. Namen industrije je proizvesti čim več s čim manjšimi stroški.

Pridelava mesa obremenjuje okolje. Zaradi pridobivanja zemlje v namen vzreje živali se uničuje gozd, posledično se širijo puščave, porablja velike količine energije, različne snovi za pospeševanje rasti pa onesnažujejo vodo, skupaj z odplakami iz farm. V statističnih podatkih lahko zasledimo, da je več kot tretjina svetovnega pridelka žita namenjena vzreji živine. Teoretično bi lahko s takšno količino žita nahranili veliko več prebivalstva, kot pa če ga uporabimo za vzrejo živine^[4].

Nekateri postanejo vegetarijanci iz etičnih razlogov, številne pa prepričajo predvsem spodbudni zdravstveni rezultati. Zmoten je predsodek, da so vegetarijanci bledi, slabokrvni, njihova prehrana pa je ne raznolika. Dokazano je, da je uravnotežena, nizkokalorična vegetarijanska dieta zdrava izbira, ki zagotavlja človeku vse potrebne sestavine.

Vegetarijanci morajo živila izbirati zelo pazljivo, da zagotovijo telesu vse potrebne snovi. V prehrano je potrebno vključiti sojo in sojine izdelke (nadomestek za beljakovine živalskega izvora), stročnice, orehe, sezam in druga semena. Dokazano pa je, da vegetarijanska prehrana vsebuje več vitaminov in mineralov, kot mesna.

[uredi] Navedki znanih vegetarijancev

“	Menim, da bi vegetarijanski način življenja že s čisto fizičnim vplivom na človeški temperament izredno koristno vplival na velik del človeštva.	”
—Albert Einstein

“	Kdor ubija živali, da bi jih jedel, v sebi brez potrebe zatre najvišje duhovno čustvo - sočutje ter usmiljenje do sebi podobnih živih bitij - in zaradi nasilja nad lastnimi čustvi postane okruten.	”
—Lev Nikolajevič Tolstoj