Velika nagrada Belgije
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Velika nagrada Belgije je dirka za svetovno prvenstvo Formule 1.
Prva dirka je bila prirejena leta 1925 na dirkališču Spa. Dirkališče Circuit de Spa-Francorchamps je bilo zgrajeno že leta 1921, ampak so ga na začetku uporabljali le za motociklistične dirke. Po letu 1923 je bila zaradi uspeha francoske dirke 24 ur Le Mansa organizirana dirka 24 ur Spa.
Pri Dirkačih in gledalcih je Velika nagrada Belgije zelo priljubljena. Od umerja je dirkališče Spa-Francorchamps znano po nepredvidljivem vremenu. V zgodovini je bilo nekoč kar 20 dežnih dirk zapored. Pogosto je na delo proge jasno, medtem ko je na drugem koncu dež. Večina današnjih dirkačev pravi, da je Spa najbolj zahtevno dirkališče, ki je še na koledarju Formule 1.
Leta 1925 je na prvi Veliki nagradi Belgije zmagal Antonio Ascari, njegov sin Alberto pa je zmagal v letih 1952 in 1953. Na žalost se je Antonio Ascari smrtno ponesrečil že na naslednji dirki za Veliko nagrado Francije. Leta 1939 je življenje izgubil vodilni Richard »Dick« Seaman. Leta 1960 sta izgubila življenje še Chris Bristow in Alan Stacey, slednji ko mu je v glavo priletel ptič.
Leta 1972 je bilo odločeno, da je Spa prenevaren za Formulo 1. Od takrat se je dirka izmenjevala med Zolderjem in Nivellesem. Emerson Fittipaldi je dobil prvo dirko na Nivellesu, toda med navijači je bil Spa še vedno mnogo bolj priljubljen. Jackie Stewart je zmagal leto pozneje na Zolderju. Toda Zolder bo za vedno v spominu predvsem kot dirkališče, na katerem se je smrtno ponesrečil Gilles Villeneuve leta 1982. Leta 1983 je dirka vrnila v prenovljeni Spa in od leta 1985 je bila Velika nagrada Belgije vedno na tem dirkališču.
Sedemkratni svetovni prvak Michael Schumacher, ki je debitiral v Spaju leta 1991 in dosegel prvo zmago leta 1992, je dosegel svojo 52. zmago tu leta 2001 in tako prehitev Alain Prost s 51 zmagami. Schumacher je tudi osvojil svoj zadnji, sedmi, naslov tu leta 2004.
Še ena nepozabna dirka je bila leta 1998 v močnem dežju. Najprej je bila dirka prekinjena nesreče v kateri je bil udeleženih večina dirkalnikov. Zaradi slabe vidljivosti je vodilni Michael Schumacher trčil v Davida Coultharda , dogodek ki je besnega Schumacherja pognal proti garaži McLaren. Coulthard je nekaj let pozneje priznal, da je bilo trčenje, ki je verjetno stalo Schumacherja naslova tisto leto, njegova krivda. Le osem dirkačev je končalo dirko (dva od teh s petimi krogi zaostanka, tudi Coulthard) in Damon Hill je dosegel za Jordan zgodovinsko prvo zmago moštva pred moštvenim kolego Ralfom Schumacherjen
[uredi] Zmagovalci Velike nagrade Belgije
Roza ozadje označuje dirke, ki niso štele za prvenstvo Formule 1.
| Dirke svetovnega prvenstva Formule 1: |
| Dirki v sezoni 2007: Avstralija | Malezija | Bahrajn | Španija | Monako | Kanada | ZDA | Francija |
| Dirke le v prejšnjih sezonah: Argentina | Avstrija | Evropa | Indy 500 | Las Vegas | Luksemburg | Mehika | Maroko | Nizozemska |
