Holmij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

disprozij – holmij – erbij Ho Es       Celotna tabela
Splošno
Ime, znak, število	holmij, Ho, 67
Kemijska vrsta	lantanidi
Skupina, perioda, blok	NA, 6 , f
Gostota, trdota	8800kg/m3, ND
Izgled	srebrnkasto bel
Lastnosti atoma
Atomska teža	164,9303 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan)	247 (ND) pm
Kovalentni polmer	158 pm
van der Waalsov polmer	ND pm
Elektronska konfiguracija	[Xe]6s²4f11
e- na energijski nivo	2,8,18,29,8,2
Oksidacijska stanja (oksid)	3 (basique)
Zgradba mreže	heksagonalna
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje	solide
Tališče	1743 K (2678 °F)
Vrelišče	2968 K (4883 °F)
Molarna prostornina	19,01 ×10-6 m3/mol
Izparilna toplota	241 kJ/mol
Talilna toplota	11,76 kJ/mol
Parni tlak	ND
Hitrost zvoka	2170 m/s pri 293,15K
Razne lastnosti
Elektronegativnost	1,23 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota	160 J/(kg · K)
Električna prevodnost	1,24 106/m ohm
Toplotna prevodnost	16,2 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial	581,0 kJ/mol
2. ionizacijski potencial	1140 kJ/mol
3. ionizacijski potencial	2204 kJ/mol
4. ionizacijski potencial	4100 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV MeV DP 165Ho 100% 165Ho je stabilen z 98 nevtroni
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Hólmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ho in atomsko število 67. Ta element iz skupine lantanidov je relativno mehka in kovna kovina, ki je pri sobni temperaturi in suhem zraku stabilna. Redkozemeljsko kovino holmij najdemo v mineralih monazitu in gadolinitu.

[uredi] Pomembne lastnosti

Holmij, ta trivalentni kovinski redkozemeljski element, ima od vseh elementov iz narave največji magnetni moment (10,6 µB) in ima tudi druge nenavadne magnetne lastnosti. V kombinaciji z itrijem tvori visoko magnetne spojine.

Holmij je relativno mehak in koven element, ki je precej odporen proti koroziji in na suhem zraku pri standardni temperaturi in pritisku stabilen. Na vlažnem zraku in pri višji temperaturi hitro oksidira, ter pri tem tvori rumenkast oksid. V čisti obliki se holmij leskeče kovinsko svetlo-srebrno.

[uredi] Uporaba

Holmij so zaradi njegovih magnetnih lastnosti uporabili za izdelavo najmočnejših umetno ustvarjenih magnetnih polj, ko so ga umestili v magnete visoke moči kot del magnetnega pola (imenovan tudi koncentrator magnetnega pretoka). Ker lahko absorbira nevtrone, nastale pri jedrskem razpadu, se ta element uporablja tudi v palicah za nadzor jedrskega procesa. Druge komercialne rabe tega elementa vključujejo:

• njegov izjemno velik magnetni moment je primeren za rabo v laserjih vrste itrij-železo-granat (YIG) in itrij-lantan-fluor (YLF), v mikrovalovni opremi pri številnih zdravstvenih in zobozdravstvenih napravah.
• holmijev oksid se uporablja za barvanje stekla v rumeno barvo.

Za ta element je bilo odkritih še nekaj drugih uporab.

[uredi] Zunanje povezave

Ta članek, ki se nanaša na kemijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.