Disprozij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

terbij – disprozij – holmij Dy Cf       Celotna tabela
Splošno
Ime, znak, število	disprozij, Dy, 66
Kemijska vrsta	lantanidi
Skupina, perioda, blok	_ , 6 , f
Gostota, trdota	8551 kg/m3, ni podatka
Izgled	srebrnkasto bel
Lastnosti atoma
Atomska teža	162,500(1) a. e. m.
Polmer atoma (izračunan)	175 (228) pm
Kovalentni polmer	ni podatka
van der Waalsov polmer	ni podatka
Elektronska konfiguracija	[Xe]6s²4f10
e- na energijski nivo	2, 8, 18, 28, 8, 2
Oksidacijska stanja (oksid)	3 (šibko bazičen)
Zgradba mreže	heksagonalna
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje	trdno (feromagnetik)
Tališče	1680 K (2565 °F)
Vrelišče	2840 K (4653 °F)
Molarna prostornina	19,01 ×10-6 m3/mol
Izparilna toplota	230 kJ/mol
Talilna toplota	11,06 kJ/mol
Parni tlak	ni podatka
Hitrost zvoka	2170 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost	1,22 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota	170 J/(kg · K)
Električna prevodnost	1,08 106/m ohm
Toplotna prevodnost	10,7 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial	573,0 kJ/mol
2. ionizacijski potencial	1130 kJ/mol
3. ionizacijski potencial	2200 kJ/mol
4. ionizacijski potencial	3990 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP 154Dy {sint.} 3,0E+6 let α 2,947 150Gd 156Dy 0,06% 156Dy je stabilen z 90 nevtroni 158Dy 0,10% 158Dy je stabilen z 92 nevtroni 160Dy 2,34% 160Dy je stabilen s 94 nevtroni 161Dy 18,91% 161Dy je stabilen s 95 nevtroni 162Dy 25,51% 162Dy je stabilen s 96 nevtroni 163Dy 24,90% 163Dy je stabilen s 97 nevtroni 164Dy 28,18% 164Dy je stabilen z 98 nevtroni
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.

Vsebina 1 Pomembne lastnosti 2 Zgodovina 3 Najdišča 4 Zunanje povezave

[uredi] Pomembne lastnosti

Disprozij je redkozemeljski element s kovinskim, svetlo srebrnim leskom. Na zraku je pri sobni temperaturi relativno stabilen, a se hitro raztopi v raztopinah ali koncentriranih mineralnih kislinah, kjer odda vodik. Je dovolj mehak, da ga lahko režemo z nožem, obdelujemo ga lahko brez iskrenja, če se izognemo pregrevanja. Lastnosti disprozija se lahko zelo spremenijo celo pri malih količinah nečistoč.

[uredi] Zgodovina

Disprozij je leta 1886 v Parizu kot prvi prepoznal francoski kemik Paul Émile Lecoq de Boisbaudran; samega elementa pa niso izolirali v relativno čisti obliki, dokler v 50. letih 20. stoletja niso izpopolnili tehnike izmenjave ionov in metalografske redukcije. Ime disprozij izhaja iz grške besede dysprositos, ki pomeni "nedostopen".

[uredi] Najdišča

Disprozija nikoli ne najdemo kot prosti element, vendar ga najdemo v številnih mineralih, vključno s ksenotimom, fergusonitom, gadolinitom, euksenitom, polikrazom, blomstrandinom, monazitom in bastnazitom, pogosto z erbijem in holmijem ali drugimi redkozemeljskimi elementi.

[uredi] Zunanje povezave

Ta članek, ki se nanaša na kemijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.