Lantan
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Letnica odkritja : 1839
Kdo je odkril : Carl Gustav Mosander
Kako je bil odkrit: Lantan je bilo težko izolirat, zato je ime dobil po grški besedi lantanein – skrit.
SPLOŠNE LASTNOSTI
Simbol, slovensko in angleško ime: La-Lantan, Lanthanum
Vrstno število: 57
Molska masa: 138.91g/mol
Skupina in perioda: III.S.(stranska), 6.P.
Agregatno stanje: trdno
Opis izgleda: srebrno svetleča kovina
FIZIKALNE LASTNOSTI
Gostota: 6.15g/cm3
T tališče: 1191K
T vrelišče: 3737K
Entalpija uparevanja: 399.57kJ/mol
Toplotna prevodnost: 13.5 W/mK (pri 300 K)
Električna prevodnost: 1.9 106 om/g cm
Specifična toplotna kapaciteta: 0.19 J/gK (pri 300 K)
Ionizacijska energija: 533 kJ/ mol
KEMIJSKE IN STRUKTURNE LASTNOSTI
Oksidacijsko število: +3
Elektronska konfiguracija: [Xe] 5d16s2
Elektronegativnost: 1.1
Kovinski radij: 1.87 Å
Ionski radij: 1.15 Å
Kristalna struktura: Heksagonalna
Kislinsko – bazične lastnosti: Bazičen
NAHAJALIŠČE
- lantanov najpomembnejši mineral je monacit, kjer se lantan nahaja kot primes.
PRIDOBIVANJE
- pridobivajo ga z elektrolizo taline klorida ali z redukcijo brezvodnega klorida z natrijem.
UPORABA
SPOJINE ELEMENTA
- kovinski lantan hitro reagira na zraku. Lantanov(III) oksid, La2O3, nastane neposredno iz elementa, ki reagira z ogljikovim dioksidom
La2O3 + 3CO2 ---> La2(CO3)3
ter z vodo
La2O3 + 3H2O ---> 2La(OH)3
- lantanov(III) hidroksid, La(OH)3, je bazičen.
- halogenidi: Lantanov klorid kristalizira iz vodne raztopine kot hidrat, LaCl3*7H2O.
Brezvodni klorid nastane iz oksida z dodatkom amonijevega klorida pri segrevanju.
La2O3 + 6NH4Cl ---> LaCl3 + 3H2O + 6NH3 (pri 300°C)
- lantanove soli nastanejo z raztapljanjem oksidov v ustreznih kislinah.
[uredi] Zunanje povezave
ajnštajnij · aktinij · aluminij · americij · antimon · argon · arzen · astat · baker · barij · berilij · berkelij · bizmut · bohrij · bor · brom · cerij · cezij · cink · cirkonij · disprozij · dubnij · dušik · erbij · evropij · fermij · fluor · fosfor · francij · gadolinij · galij · germanij · hafnij · hassij · helij · holmij · indij · iridij · iterbij · itrij · jod · kadmij · kalcij · kalifornij · kalij · kirij · kisik · klor · kobalt · kositer · kripton · krom · ksenon · lantan · lavrencij · litij · lutecij · magnezij · mangan · meitnerij · mendelevij · molibden · natrij · neodim · neon · neptunij · nikelj · niobij · nobelij · ogljik · osmij · paladij · platina · plutonij · polonij · prazeodim · prometij · protaktinij · radij · radon · renij · rodij · rubidij · rutenij · rutherfordij · samarij · seaborgij · selen · silicij · skandij · srebro · stroncij · svinec · talij · tantal · tehnecij · telur · terbij · titan · torij · tulij · uran · vanadij · vodik · volfram · zlato · železo · živo srebro · žveplo
Ta članek, ki se nanaša na kemijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.