Svinec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

talij - svinec - bizmut Sn Pb Uuq       Celotna tabela
Splošno
Ime, znak, število	svinec, Pb, 82
Kemijska vrsta	šibke kovine
Skupina, perioda, blok	14(IVA), 6 , p
Gostota, trdota	11340 kg/m3, 1,5
Izgled	modrikasto bel
Lastnosti atoma
Atomska teža	207,2 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan)	180 (154) pm
Kovalentni polmer	147 pm
van der Waalsov polmer	202 pm
Elektronska konfiguracija	[Xe]4f14 5d10 6s2 6p2
e- na energijski nivo	2, 8, 18, 32, 18, 4
Oksidacijska stanja (oksid)	4, 2 (amfoterično)
Zgradba mreže	kubična, ploskovno središčna
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje	trdno (diamagnetik)
Tališče	600,61 K (621,43 °F)
Vrelišče	2022 K (3180 °F)
Molarna prostornina	18,26 ×10-6 m3/mol
Izparilna toplota	177,7 kJ/mol
Talilna toplota	4,799 kJ/mol
Parni tlak	4,21 E-07 Pa pri 600 K
Hitrost zvoka	1260 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost	2,33 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota	129 J/(kg · K)
Električna prevodnost	4,81 106/m ohm
Toplotna prevodnost	35,3 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial	715,6 kJ/mol
2. ionizacijski potencial	1450,5 kJ/mol
3. ionizacijski potencial	3081,5 kJ/mol
4. ionizacijski potencial	4083 kJ/mol
5. ionizacijski potencial	6640 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP 202Pb {sint.} 52500 let alfa epsilon 2,598 0,050 198Hg 202Tl 204Pb 1,4 >1,4 E17 let alfa 2,186 200Hg 205Pb {sint.} 1,53 E7 let epsilon 0,051 205Tl 206Pb 24,1% Pb je stabilen s 124 nevtroni 207Pb 22,1% Pb je stabilen s 125 nevtroni 208Pb 52,4% Pb je stabilen s 126 nevtroni 210Pb {sint.} 22,3 y Alfa Beta 3,792 0,064 206Hg 210Bi
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Svínec je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pb in atomsko število 82. Ta mehka, težka, strupena in kovna šibka kovina je modrikasto bele barve, ko je sveže narezana, vendar na zraku potemni v temno sivo barvo v kateri je najbolj znana. Svinec se uporablja v gradbeništvu, za akumulatorje vrste svinec-kislina, v kroglah in šibrah, ter je del spajk, kositrne posode in taljivih zlitin. Uporablja se tudi za izdelavo vitraža. Svinec ima od vseh stabilnih elementov največje atomsko število.

Vsebina 1 Pomembne lastnosti 2 Uporaba 3 Cena in trgovanje 4 Zunanje povezave

[uredi] Pomembne lastnosti

Svinec ima svetel sijaj in je raztezna, zelo mehka, izjemno prilagodljiva, modrikasto-bela kovina s slabo električno prevodnostjo. Ta prava kovina je izjemno odporna na korozijo, zaradi česar jo uporabljajo kot vsebnik za korozivne tekočine (npr. za žvepleno kislino). Svinec je moč ojačati z dodatkom male količine antimona ali drugih kovin.

[uredi] Uporaba

Sprva so svinec uporabljali tudi kot gradbeni material, za barvila za loščenje keramike in za cevi vodovodne napeljave. V evropskih gradovih in katedralah so bile znatne količine svinca v okrasnem inventarju, strehah, ceveh in oknih. Svinec je peta najširše uporabljana kovina (v svojem elementarnem stanju), takoj za železom, aluminijem, bakrom in cinkom.

Pogosto ga uporabljajo za akumulatorje svinec-kislina, v elektronskih komponentah, povezavi kablov, kot strelivo, v steklu katodnih zaslonov, keramiki, svinčenem steklu (glej izdelava stekla), svinčenem vodovodu (danes se zaradi zdravstvenih težav ne uporablja več in ga izpodriva napeljava iz plastike), v barvilih (danes ne več, a teža starejših obarvanih površin lahko vsebuje polovico svinca), zlitinah v livarstvu, kositrni posodi, spajkah in zobnih plombah. Uporablja se tudi za prekrivanje ostrešja, da se spoji zaščitijo od dežja. V bencinu se tetra-etilni in tetra-metilni svinec uporabljata kot dodatek za preprečevanje proti potrkavanju (znanem tudi kot predvžig ali prdenje motorja) od 20. let prejšnjega stoletja. V Evropski uniji je bil osvinčeni bencin prepovedan leta 1999 in ga ni moč več kupiti na črpalkah, vozila brez katalizatorjev pa morajo uporabljati posebne dodatke bencinu.

Svinec je superprevoden s kritično temperaturo T_c=7,20 K (-265.95 °C).

[uredi] Cena in trgovanje

S svincem se največ trguje na LME, kjer je cena svinca zrasla iz 260 Funtov (dne 25.1.86), na 905 funtov (dne 3.9.2005).

Opis
Vir
Datum
Avtor
Dovoljenje

[uredi] Zunanje povezave

Ta članek, ki se nanaša na kemijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.zifuzldfuzdludzktdfgxfgxfgxsrjzsxj