Joseph Haydn
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Franz Joseph Haydn, avstrijski skladatelj, * 31. marec 1732, Rohrau, Gradiščanska, Avstrija, † 31. maj 1809, Gumpendorf, Dunaj, Avstrija.
Haydn je bil eden vodilnih skladateljev klasicističnega obdobja, imenovan tudi »oče« simfonije in oče godalnega kvarteta, poleg Mozarta in Beethovna eden od stebrov zlatega obdobja evropske glasbe, ki ga danes označujemo s pojmom dunajska klasika.
[uredi] Življenjepis
Svojo prvo glasbeno izobrazbo je prejel na Dunaju, kjer je kot deček pel v zboru Sv.Štefana. V mladosti se je dolgo časa tepel z revščino in se preživljal kot korepetitor in glasbeni učitelj. Sčasoma pa so njegove skladbe vzbudile pozornost dunajskim aristokratom, ki so bili ljubitelji glasbe in pod njihovim pokroviteljstvom se je začela njegova skladateljska kariera.
Haydn je bil med leti 1761 in 1790 dvorni kapelnik madžarskega magnata princa Nikolausa Esterhazyja in v tem obdobju so tudi nastale njegove najbolj znane skladbe. V razkošnih Esterhazyjevih dvorcih je Haydnovo glasbo izvajal majhen, a kvaliteten profesionalni orkester z odličnimi solisti. Po mecenovi smrti leta 1790 je bil skladatelj prost. Klasični stil je bil tedaj zadnji krik glasbene mode in Haydn je bil po svojih pariških in londonskih notnih izdajah godalnih kvartetov in simfonij v glasbenih krogih znan in cenjen.
Londonski impresario Johann Peter Salomon je nemudoma zgrabil priložnost. Obiskal je Haydna na Dunaju in ga pregovoril, da je prebil večino leta 1791 in 1792 v angleški prestolnici, ki je bila tedaj najbogatejše in največje mesto na svetu. Haydn se je v Londonu odlično znašel, napisal je slavnih 6 londonskih simfonij in vrsto drugih skladb, muziciral je pred kraljem in kraljico, poučeval klavir pri bogatih ljudeh in se celo zaljubil. (Doma je bil sicer prav nesrečno poročen.). Njegova glasba je zaradi boljših izvajalskih možnosti (predvsem večjega orkestra) pridobila dodaten sijaj in ustvarjalni zamah.
V 80-ih letih 18. stoletja se je spoprijateljil z Mozartom in to poznanstvo je v komponističnem smislu vplivalo na oba skladatelja. Podobno kot Mozart se je tudi Haydn pridružil druščini prostozidarjev (1785). Pomemben je tudi kot inovator pri razvoju oblike sonatnega stavka. Pod njegovim mentorstvom se je kompozicije učil tudi Ludwig van Beethoven.
Haydn je bil izjemno plodovit skladatelj, za ilustracijo: med svojima obiskoma v Londonu (v letih 1791 in 1794) je skomponiral 12 simfonij, veliko komornih skladb in vokalnih skladb na besedila v angleščini. Sicer pa celotni kompozicijski opus obsega 104 simfonije in to število ga postavlja za rekorderja med simfoničnimi skladatelji. Večkrat označuje simfonije s presenetljivimi naslovi: Vojaška simfonija, Simfonija z udarcem na pavke, Simfonija presenečenja itd. Je avtor več kot 80 godalnih kvartetov, 50 klavirskih sonat, številnih oper, koncertov, ofertorijev, maš, oratorijev in pesmi. Skupno 750 avtorskih del in 330 priredb je opus, ki ga ni lahko urediti, zato je šele med leti 1934 in 1971 nastal sistematičen popis njegovih kompozicij. Uredil ga je Anthony von Hoboken, dela je razvrstil po skupinah glasbenih oblik in jih označil s števili. Od tod izhajata oznaki HOB ali H, ki ju lahko opazimo v notnem materialu ali na koncertnih programskih listih. Navkljub njegovemu popisu pa se še vedno pojavljajo različna mnenja o številu Haydnovih skladb.
Franz Joseph Haydn je bil brat skladatelja Michaela Haydna in tenorista Johanna Evangelista Haydna.
[uredi] Hoboknova razvrstitev Haydnovih del
- simfonije H I 1-108
- uverture H Ia 1-16
- divertimenti, 4 ali večstavčni H II 1-47
- godalni kvarteti H III 1-83b
- divertimenti v treh stavkih H IV 1-11
- godalni trii H V 1-21
- različni dui H VI 1-6
- koncerti za različne instrumente H VII
- trije koncerti za violino in orkester, H VIIa: 1, 2, 4
- dva koncerta za violončelo in orkester, H VIIb: 1,2
- koncert za trobento in orkester, H VIIc
- dva koncertas za rog in orkester, H VIId: 1, 2
- dvanajst koncertov za čembalo (orgle ali klavir), H VIIe
- marš-i H VIII 1-7
- plesi H IX 1-29
- različna dela za bariton H X 1-12
- trii za bariton, violino (ali violo) in violončelo H XI 1-126
- dui z baritonom H XII 1-25
- koncerti za bariton H XIII
- divertimenti s klavirjem H XIV 1-13
- trii s klavirjem, violino ali flavto in violončelom H XV 1-40
- klavirski dui H XVa
- klavirske sonate H XVI 1-52
- klavirske skladbe H XVII 1-12
- klavir štiriročno H XVIIa 1-2
- klavirski koncerti H XVIII 1-11
- skladbe za mehanično uro (flavtna ura) H XIX 1-32
- instrumentalna dela v zvezi s skladbo Sedem zadnjih besed, H XX
- koralna verzija skladbe Sedem zadnjih besed, H XX/2
- oratoriji H XXI 1-3
- maše H XXII 1-14
- druga sakralna dela H XXIII
- kantate in arije z orkestrom H XXIV
- 2, 3 in 4 stavčne pesmi H XXV
- pesmi in kantate s klavirjem H XXVI
- kanoni H XXVII sakralni 1-10, posvetni 1-47
- opere H XXVIII 1-13
- marionetne opere H XXIX
- naključna glasba H XXX
- priredbe 273 škotskih in 60 valižanskih ljudskih pesmi H XXXI
[uredi] Glej tudi
