Pšenica
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka. Pomagajte si tudi s Slogovnim priročnikom. |
| Pšenica | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Navadna pšenica |
||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
|
||||||||||||
| Vrste | ||||||||||||
|
T. aestivum |
Pšenica je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m.
Pšenica je ena najstarejših rastlin na svetu. Pridelovali so jo že Egipčani, izvira pa iz Mezopotamije od koder se je razširila po svetu. Danes je pšenica pomembnejša surovina v mlinarstvu. Botanično spada v vrsto trav, rod Triticum. Poznamo 27 različnih vrst pšenice. Gospodarsko sta pomembi samo 2 vrsti (Triticum aestivum in Triticum drumum). Največja pridelovalca sta Argentina in Zda, največji izvozniki pa pšenice pa so Argentina, Zda, Kanada, Francija in Avstralija.
Klasje dozori julija ali avgusta, iz njega pa se izluščijo zrna, ki so v svetovnem merilu eden največijih prehrambenih virov. Pšenico prištevamo med žita, ki jih s postopki obdelave (mletje) spreminjamo v moko in posledično služi kot sestavina enemu najpomembnejših prehrambenih proizvodov v Evropi: kruhu.
[uredi] Zunanje povezave
