Josip Visarijonovič Džugašvili

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Josip Visarijonovič Stalin (rusko Иосиф Виссарионович Сталин, Iósif Vissariónovič Stálin), izvirno ime Ioseb Džugašvili (gruzinsko იოსებ ჯუღაშვილი, rusko Иосиф Джугашвили, Iósif Džugašvíli), ruski boljševiški revolucionar in drugi voditelj Sovjetske zveze gruzinskega rodu, * 21. december (9. december, ruski koledar) 1879, Gori, Tuflijska gubernija, danes provinca Kartli, Gruzija, † 5. marec 1953, Kuncevo-Bližnji pri Moskvi.

Generalisim Josip Visarijonovič Stalin

Vsebina

1 Življenjepis
2 Mladostna leta in srečanje s politiko
3 Vzpon na oblast
- 3.1 Gospodarske in družbene reforme
4 Živi bog in velike čistke
5 Druga svetovna vojna in obdobje po njej
6 Stalinova družina:
7 Odlikovanja in priznanja
8 Zunanje povezave

[uredi] Življenjepis

Stalin si je s svojim trdim vladanjem zaslužil veliko vzdevkov. Birokrat partijskega mehanizma, strašen tiran, karizmatičen vojskovodja, krvoločen in neusmiljen megaloman. Sovjetski zvezi je z jekleno roko vladal 25 let. Bil je zelo uspešen saj je v celoti zatrl opozicijo.

[uredi] Mladostna leta in srečanje s politiko

Rodil se je kot sin čevljarja Džugašvilija. Odločil se je za študij teologije na teološkem zavodu v Tbilisiju v rodni Gruziji. Zaradi nepokornosti je bil izključen. Kasneje se je pridružil socialno demokratski stranki. Leta 1903 je prišlo do razcepa v stranki med boljševiki in menjševiki. Sledil je Leninu. Kmalu se je preimenoval v Stalina, kar pomeni Jekleni mož. Ker se je zavzemal za misli revolucije je bil večkrat zapovrstjo aretiran. Z Leninom se je prvič srečal na nekem sestanku na finskem leta 1905. Po 7 letih se je preselil v Petrograd. Tam so mu določili glavno mesto urednika Pravde, glasila partije, ki je objavljalo znanstvene razprave. Leta 1913 so ga dosmrtno izgnali v Sibirijo, toda 1917 po padcu carskega režima je bil izpuščen. Še isto leto po oktobrski revoluciji je Stalin postal ljudski komisar za narodnostna vprašanja in član politbiro. Leta 1919 pa je bil imenovan za ljudskega komisarja za kontrolo državnih služb.

[uredi] Vzpon na oblast

Imel je tudi vlogo oficirja za zvezo med politbirojem in organizacijskem birojem. Leta 1922 je postal general sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije. S tem je pridobil najvišjo državno moč in je lahko čedalje bolj nadziral partijski aparat. Lenin je vedel, da Stalin nima dobrih namenov in da so te namere nedemokratične zato je tik pred smrtjo v svojem testamentu priporočil naj Stalina odstavijo. Toda ta testament so zatajili. Oblast je zato prišla v roke triumvirata Stalin, Zinovjev in Kamenjev, ki so sklenili, da se bodo znebili svojega genialnega nasprotnika Leva Trotskega. Do decembra 1927 pa je Stalin vse tri izključil iz partije in ji popolnoma zavladal. Masovno pridobivanje novih članov je močno oslabilo vpliv nekdanjih boljševnikov. To je bila partija v kateri so se množili administratorji in birokrati, revolucionarjev je bilo pa vse manj. Mnogi so se v partijo včlanili samo zato, da bi si našli ali obdržali bolje plačana in manj zahtevna delovna mesta. Trocki je izjavil, da je Stalin, v svojem novem partijskem aparatu na vidno mesto povzdignil sivo povprečje. Leta 1925 na kongresu partije Stalin dejal da je«glavna vloga partije izbojevati zmago za socialistično ureditev Sovjetske Zveze«. S tem je mislil poudariti predvsem idustrializacijo. Kongres je leta 1927 svetoval državni komisiji za plansko gospodarstvo, da naj uvede petletni gospodarski načrt. To se je zgodilo in tudi obrestovalo. «Večkrat se vprašamo, ali bi ne bilo mogoče vsaj malo zaustaviti tempa,« je Stalin priznal v enem od svojih slavnih govorov in nadaljeval: »Ne tovariši ni mogoče...« Celih 50 ali 100 let zaostajamo za razvitimi državami. Ta zaostanek moramo nadomestiti v desetih letih. Moramo uspeti ali pa nas bo pokopalo«.

Zaradi kolektivizacije je v Sovjetski zvezi v 30. letih umrlo od lakote na milijone ljudi.

[uredi] Gospodarske in družbene reforme

Kongres leta 1927 je tudi odločil, da je treba nadaljevati kampanjo proti kulakom (premožnim kmetom). Ker je Lenin postavil novo ekonomsko politiko so si lahko te kmetje veliko nagrabili. Načrt industrializacije pa je zahteval poceni hrano za delavce v tovarnah. Zato so bili kulaki samo v napoto in so preprečevali načrt. Če se je Sovjetska zveza hotela spremeniti iz agrarne v industrijsko deželo, je nujno zatreti razred kulakov in kolektivizirati na tisoče manjših posestev v večje in donosnejše kolhoze. Ker je bila ta politika vsiljiva je povzročila mnogo zastrašujočih preobratov. Teroristične tolpe, ki jih je imela in oboroževala država, so prečesavale deželo po mili volji in ukazih države. Več milijon kulakov so poslali v taborišča na prisilno delo, mnogo jih je pomrlo. Samo v Ukrajini je od lakote umrlo približno 14 milijonov ljudi. Ogromno jih je bilo ubitih ali pa so stradali zaradi nerazumnega rušenja kmetijskega sistema. Od 1928 do 1933 je prireja govedi narasla iz sedemdeset tisoč glav na štiriintrideset milijonov glav. Zahodne države pa so v tem času preživljale eno najhujših gospodarskih kriz, je sovjetska težka industrija doživela popoln preobrat – brez pomoči tujih inženirjev. Toda življenski standard je zelo padel, saj je mnogo ljudi med gradnjo tovarn in povečane industrije umiralo prav zaradi pomanjkanja hrane in temperatur, ki so večkrat segale pod ničlo. Stalin je ves denar uporabljal za gradnjo tovarn in razvoj industrije. Zato se je proizvodnja težke industrije močno povečala.

[uredi] Živi bog in velike čistke

Stalin je za obvarovanje oblasti je bil neizprosen in ni izbiral sredstev. Umor leningrajskega partijskega sekretarja Kirova leta 1934 je bil šele začetek množice motiranih procesov, s katerimi je odstranil in pomoril najuglednejše stare revolucionarje. Leninove sodelavce, pa še dolgo vrsto drugih nedolžnih ljudi, predanih starim boljševikom. Z domnevnimi zarotniki, saboterji in sovražnimi agenti je napolnil delovna taborišča v Sibiriji ter zarotnike prepustil trpljenju in umiranju. Stalin je imel tajno policijo, ki je imela glavnega šefa Berija, ki je po mili volji pošiljal ljudi na popravno delo. Delali so več let po gozdovih, rudnikih in tovarnah. Mnogi niso preživeli, zato ne vemo kako hudo je bilo. Stalin je do leta 1930 likvidiral skoraj vse boljševike iz revolucionarnega leta 1917 in uvedel brutalni diktatorski red. Vsiljen je bil kult osebnosti, ki je poveličeval Stalina in vsako njegovo besedo ter potrjeval njegovo vlogo v zgodovini ruskega komunizma. V času Stalinovih čistk je umrlo od 10 do 60 milijonov ljudi. Po padcu komunizma so v sovjetskih arhivih odkrili, da so samo v gulagih pobili najmanj 800.000 zapornikov, 1,7 zapornikov je umrlo od lakote. Poleg čistk moramo k stalinizmu prišteti še dušenje umetnosti, dušenje sleherne ustvarjalne in svobodne misli, potlačenje človeka na položaj poslušnega orodja državne partije, njunega birokratskega aparata in njunega poosebljanja, velikega voditelja.

[uredi] Druga svetovna vojna in obdobje po njej

Enako avtokratstvo je Stalin uveljavljal tudi v svojem načelovalnju mednarodnemu komunističnemu gibanju. Pokazal je tudi imperialistična nagnjenja, saj se je začel bojevati s Finsko in ji iztrgal precej ozemlja. Priključil pa si je tudi baltske republike, si s Hitlerjem razdelil Poljsko. Toda po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo je bil spet krivec za državno vojno, v kateri je padlo 20 milijonov sovjetskih državljanov. V sporazumevanju s Churchillom in Rooseveltom se je izkazal za močno osebnost z zelo jasnimi zahtevami, a tudi za spretnega diplomata pri mogočniškem krojenjem podobe sveta po vojni. Grozote, ki so spremljale Stalinovo vladanje, še danes močno odmevajo. Obenem so bili gospodarski dosežki te dobe izredni. V Rusiji so se leta 1920 borili za preživetje. Leta 1945, ko so pretrpeli udarec nemškega vojaškega stroja, se je Sovjetska zveza povzdignila v eno izmed dveh svetovnih vojaških velesil. V zgodovini je el malo takšnih primerov, kjer se speča moč naroda tako naglo in uspešno prebudila in razvila. Toda stalinizem je ostal neizbrisna senca na zgodovini socializma.

Podrobnejši dogodki:

Stalinova mladost: Stalin je bil rojen v Gori (Georgia). Oče je bil čevljar (Vissarion Jughashvili). Mama (Ekaterina Geladze) je bila rojena kot suženj. Stalin je imel tudi tri brate, vendar so umrli mladi. Oče je bil pred tem, ko je postal svoboden, suženj. Kmalu, ko je postal čevljar je odprl čevljarno, vendar je kmalu bankrotiral in posledično je moral iti delati v tovarno. Svojo zeno ter otroka je videl poredko, veliko ju je tudi pretepal. Eden od Stalinovih prijateljev iz otrostva je zapisal: To pretepanje, je Stalina naredilo močnega in neustrašnega kot je bil oče. Ista oseba je zapisala tudi, da Stalin ni nikoli jokal. Eden od ljudi, za katere je delala Ekaterina, je bil David Papismedov. Papismedov je dal Stalinu knjige in denar, ter ga vzpodbujal. Desetletja kasneje je prisel v Kremlin (Rusija), gledati kaj je postal Stalin. Stalin je presenetil sošolce ne le s tem, da je sprejel starejsega moskega, temvec tudi, da se je dobival z njim na javnih mestih. Leta 1888, je oče odšel iz domačega kraja ter pustil družino brez podpore. Govorice pravijo, da je bil ubit v nekem spopadu v baru, ko je bil pijan. Nekateri pa pravijo, da so ga videli v Georgiji leta 1931. Stalin je pri osmih letih začel obiskovati šolo v Gori. Soso (Stalin) je bil drugačen od sošolcev. Stalin in večina sošolcev je bila iz Georgije and je govorila tudi ta jezik. Učitelji so se jim posmehovali zaradi tega. Tudi ko je govoril rusko, so ga ucitelji posmehovali zaradi njegovega naglasa. Njegovo zapletanje z socializmom se je začelo na univerzi. Stalin se je v letih študija včlanil v Georgijansko demokratsko socialno organizacijo in začel propagirati marxizem. Leta 1899 je bil izključen iz univerze zaradi tega. Desetletje je delal za “podzemno” vlado v Caucasus-u. Vdaj je bil Leninovemu nauku v močno socialistični stranki. Stalinove izkušnje so ga naredile pomembnega za stranko. Tako so mu dodelili mesto v centralnem odboru leta 1912. Nekateri zgodovinarji pravijo, da je bil v resnici vohun, ki je hotel uničiti leninovo stranko, vendar o tem ni dovolj dokazov. Leta 1913, si je spremenil ime v “Stalin”, kar pomeni “jeklen” v Ruščini.

[uredi] Stalinova družina:

Stalinova prva žena je bila Ekaterina Svanidze s katero se je poročil 3 leta pred njeno smrtjo 1907. Na njenem pogrebu je Stalin povedal,da so vsa njegova ljubeča čustva do ljudi odšla z njeno smrtjo, ker lahko samo ona omehča njegovo srce. Z njo je imel sina Jakova Džugašvilija, s katerim se v kasnejših letih ni razumel. Jakov je služil v Redeči Armadi in bil ujet blizu Nazisa. Nemci so Stalinu ponudili, da bi sina zamenjal za feldmaršala Von Paulusa, zajetega poveljnika uničene 6. armade, toda Stalin je ponudbo zavrnil in domnevno odgovoril "poročnik ni vreden toliko kot general." Jakov je umrl, ker se je zagnal v električno ograjo, ki je stala v taborišču, kjer so ga zadrževali. Nekateri pravijo, da so ga Nemci prisilili, da je splezal na ograjo, nekateri pa trdijo da je šlo za samomor. Njegova druga žena Nadežda Alilujeva, ki je umrla leta 1932,je naredila samomor. Ustrelila se je po prepiru s Stalinom. Svoji hčerki je pustila "deloma osebno, deloma politično" sporočilo. Uradno je umrla zaradi bolezni, toda teorije so govorile, da je je ubil celo sam Stalin. Stalin je na pogrebu rekel "Umrla je kot sovražnik!.Z njo je imel dva otroka: sina, Vasilija, in hčerko Svetlano. Stalinova mama, ki je umrla leta 1937 ni imela pogreba. Stalin ji je celo pravil "stara vlačuga" kar dokazuje, da sta imela zelo slab medsebojni odnos. Marca 2001 je Ruska Neodvisna Televizija NTV odkrila Stalinovega vnuka v Novokuznetsku. Juri Davidov je za televizijo povedal, da mu je oče govoril o tem, da je on otrok Stalina, toda to naj bi vlada zamolčala. Otrok naj bi bil sin neke Lide in spočet v Sibiriji. Stalinova smrt: 1. marca leta 1953, po celonočni večerji z notranjim ministrom Lavrentijem Berijo ter bodočim premierom Georgijem Malenkovim, Nikolajem Bulganin ter Nikito Hruščovom, se je v svoji sobi Stalin zrušil , verjetno zaradi kapi, ki je ohromila celo desno polovico telesa. Njegovi stražarji so mislili, da samo dlje spi , saj so imeli navodila, da ga ne smejo motiti. Posledično so za kap ugotovili šele popoldne. Umrl je štiri dni kasneje 5 marca, 1953 star 74 let. Upepeljen je bil 9 marca. Uradno je umrl zaradi notranje krvavitve.