Mendelevij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

fermij – mendelevij – nobelij Tm Md Upu        Celotna tabela
Znane lastnosti
Ime, znak, število	mendelevij, Md, 101
Kemijska vrsta	aktinidi
perioda, blok	7 , f
Izgled	neznan; verjetno kovinski, srebrnkasto bel ali siv
Atomska teža	[258] a. e. m.
Elektronska konfiguracija	[Rn]5f13 7s2
e- na energijski nivo	2, 8, 18, 32, 31, 8, 2
Agregatno stanje	verjetno trdno
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP 257Md {sint.} 5,52 h ε α SF 0,406 7,558   257Fm 253Es   258Md {sint.} 51,5 d ε 1,230 258Fm 260Md {sint.} 31,8 d SF α ε β-   7,000   1,000   256Es 260Fm 260No

Mendelévij (znan tudi kot unnilunij) je sintetični element, ki ima v periodnem sistemu kemijski simbol Md (prej Mv) in atomsko število 101. Ta kovinski radioaktivni transuranski element iz skupine aktinidov sintetizirajo z obstreljevanjem ajnštajnija z delci alfa. Ime je dobil po Dimitriju Ivanoviču Mendelejevem.

[uredi] Zgodovina

Mendelevij so zgodaj leta 1955 kot prvi sintetizirali Albert Ghiorso (vodja skupine), Glenn T. Seaborg, Bernard Harvey, in Greg Choppin. Skupina je izdelala Md-256 (razpolovni čas 76 minut), ko so obstreljevali ajnštajnij-253 z delci alfa (jedrom helija) v 60-palčnem ciklotronu ustanove Berkeley Radiation Laboratory (vsak atom Md-256 so sintetizirali posamično). Element 101 je bil deveti transuranski element, ki so ga sintetizirali.

[uredi] Zunanje povezave

Ta članek, ki se nanaša na kemijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.