Plutonij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

neptunij – plutonij – americij Sm Pu        Celotna tabela
Splošno
Ime, znak, število	plutonij, Pu, 94
Kemijska vrsta	aktinidi
perioda, blok	7 , f
Gostota, trdota	19816 kg/m3, ni podatka
Izgled	srebrnkasto bela kovina
Lastnosti atoma
Atomska teža	244,06 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan)	175 (ni podatka) pm
Kovalentni polmer	ni podatka
van der Waalsov polmer	ni podatka
Elektronska konfiguracija	[Rn]5f67s2
e- na energijski nivo	2,8,18,32,24,8,2
Oksidacijska stanja (oksid)	6,5,4,3 (amfoterično)
Zgradba mreže	monoklinska
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje	trdno (__)
Tališče	912,5 K (1182,9 °F)
Vrelišče	3503 K (5846 °F)
Molarna prostornina	12,29 ×10-6 m3/mol
Izparilna toplota	344 kJ/mol
Talilna toplota	2,84 kJ/mol
Parni tlak	ND Pa pri 298 K
Hitrost zvoka	2260 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost	1,28 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota	ND J/(kg · K)
Električna prevodnost	0,666 106/m ohm
Toplotna prevodnost	6,74 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial	584,7 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP 239Pu {sint.} 24,1 E3 let SF α   5,245 235U 242Pu {sint.} 373 E3 let SF α   4,984 238U 244Pu {sint.} 80,8 E6 let α SF 4,666   240U
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94. Njegova atomska teža je 244,06, gostota je 19.800 kg/m³. Uporablja se v večini sodobnih jedrskih orožij. Najpomembnejši izotop plutonija je ²³⁹Pu, z razpolovno dobo 24.200 let. Plutonij pridobivamo v jedrskih reaktorjih, kjer jedro urana (²³⁸U) zajame nevtron in nastane nestabilni uranov izotop, ki po hitrem beta razpadu (β^- razpad) predide v razmeroma stabilni plutonij 239. Z zaporednim zajetjem nadaljnjih nevtronov nastanejo drugi transuranski elementi, vključno z izotopi plutonija z višjo atomsko maso.

Za izdelavo atomskih bomb je zelo primeren plutonij ²³⁹Pu, ki je ceplijiv in ga je razmeroma lahko pridobivati v ustreznih produkcijskih ali dvonamenskih jedrskih reaktorjih. Za izdelavo plutonijske atomske bombe zadostuje že manj kot 10 kg kovine, minimalno celo le 4,4 kg, kar gre v kroglo s premerom manj kot 10 cm; nekaj več prostora pa zavzame celotni mehanizem atomske bombe.

[uredi] Zunanje povezave

Ta članek, ki se nanaša na kemijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.