Rubidij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

rubidij – stroncij K Rb Cs       Celotna tabela
Splošno
Ime, znak, število	rubidij, Rb, 37
Kemijska vrsta	alkalijske kovine
Skupina, perioda, blok	1(IA), 5 , s
Gostota, trdota	1532 kg/m3, 0,3
Izgled	srebrnkasto bel
Lastnosti atoma
Atomska teža	85,4678 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan)	235 (265) pm
Kovalentni polmer	211 pm
van der Waalsov polmer	2,44
Elektronska konfiguracija	[Kr]5s1
e- na energijski nivo	2, 8, 18, 8, 1
Oksidacijska stanja (oksid)	1 (močna baza)
Zgradba mreže	kubična, telesno središčna
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje	trdno
Tališče	312,46 K (102,76 °F)
Vrelišče	961 K (1270 °F)
Molarna prostornina	55,76 ×10-6 m3/mol
Izparilna toplota	72,216 kJ/mol
Talilna toplota	2,192 kJ/mol
Parni tlak (312,6 K)	1,56 × 10-4 Pa
Hitrost zvoka	1300 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost	0,82 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota	363 J/(kg · K)
Električna prevodnost	7,79 106/(m·(ohm)
Toplotna prevodnost	58,2 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial	403,0 kJ/mol
2. ionizacijski potencial	2633 kJ/mol
3. ionizacijski potencial	3860 kJ/mol
4. ionizacijski potencial	5080 kJ/mol
5. ionizacijski potencial	6850 kJ/mol
6. ionizacijski potencial	8140 kJ/mol
7. ionizacijski potencial	9570 kJ/mol
8. ionizacijski potencial	13120 kJ/mol
9. ionizacijski potencial	14500 kJ/mol
10. ionizacijski potencial	26740 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP 85Rb 72,168% Rb je stabilen z 48 nevtroni 87Rb 27,835% 4,7 × 1010 let beta- 0,283 87Sr
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Rubídij (latinsko rubidus = temnordeče) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37. To je mehak, srebrno bel kovinski element iz skupine alkalijskih kovin. Izotop Rb-87, ki nastopa v naravi, je (rahlo) radioaktiven. Rubidij je zelo reaktiven in ima podobne lastnosti kot ostali elementi iz prve skupine.

[uredi] Pomembne lastnosti

Rubidij je drugi najbolj elektropozitiven od alkalijskih elementov in je lahko pri sobni temperaturi tekoč. Kot drugi elementi prve skupine se na zraku vžge sam in burno reagira z vodo, pri čemer osvobodi in včasih vžge kisik. Podobno kot druge alkalijske kovine tudi rubidij z živim srebrom tvori amalgame in lahko tvori zlitine z zlatom, cezijem, natrijem in kalijem. Plamenu daje rumeno-vijolično barvo.

[uredi] Zunanje povezave

Ta članek, ki se nanaša na kemijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.