Atene
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Atene (Αθήνα) |
|
 |
|
| Vzdevek: "Atenino mesto ali Zibka demokracije" | |
 |
|
| Koordinate: | |
|---|---|
| Država | Grčija |
| Okolica | Atika |
| Prefektura | Atene |
| Ustanovljeno | ok. 2000 pr. n. št. |
| Župan | Nikitas Kaklamanis |
| Površina: | |
| - mesto: | 38.964 km² |
| - kopno: | 38.964 km² |
| - urbano: | 411.717 km² |
| - velemesto: | 3808 km² |
| Nadmorska višina: | 70 m |
| Prebivalstvo: (2001)[3] [4] | |
| - mesto: | 745514 |
| - gostota: | 19133/km² |
| - urbano: | 3130841 |
| - velemesto: | 3761810 |
| Časovni pas: | EET (UTC+2) |
| - Summer (poletni čas:) | +1 (UTC) |
| Poštne številke | 10x xx, 11x xx, 120 xx |
| Številke območja | 210, 211, 212 |
| Registrske tablice Yxx, Zxx, Ixx (excluding INx) | |
| Spletna stran: www.cityofathens.gr | |
Atene so grško glavno mesto. V njih živi 3.2 milijona ljudi. Najbolj navdušujoča znamenitost Aten je Akropola, svetišče posvečeno boginji Ateni, po kateri so Atene tudi dobile ime. V tem lepem in žal zelo onesnaženem mestu pa so zaradi olimpijskih iger, ki so jih izvedli tukaj leta 2004 izgradili še kar nekaj lepih in velikih olimpijskih stadionov.
Da pa ljudje po svetu sploh poznamo olimpijske igre pa so zaslužni prav stari Grki, ki so v času, ko so bile Atene še grški polis, prirejali olimpijske igre v čast Zevsu.
Zgodovina Aten se začne v antični Grčiji. Postale so največji grški polis in imele demokracijo. Vendar bratomorna vojna z Šparto jih je zelo oslabila. Hitro si je Atene podredila makedonska država in malo zatem še Rimljani. Pod rimsko oblastjo so Atene uživale kar velik ugled, saj do se po njihovi državni ureditvi in arhitekturi ter veri zgledovali Rimljani. Vendar vsaka država ali imperij enkrat propade. Tudi Rimljani niso bili izjema. Po padcu Rima, se je vzhodni del imperija ohranil kot bizantinsko cesarstvo. Seveda je bila državna vera v tem cesarstvu krščanstvo. Atenci pa so še vedno verjeli v svojih več bogov. Bizancu je šlo to v nos, zato so najprej leta 529 zaprli njihove filozofske šole. Pod Bizancem se Atenam ni dobro godilo. To pa je trajalo vse do leta 1458. Takrat je mesto padlo pod Turke. Turški sultan, ki si je podredil Atene, je bil zelo navdušen nad antičnimi spomeniki. Odločil je, da se morajo ohraniti. S časom sta se zmanjševala populacija Aten in skrb za prelepe razvaline. Leta 1687 so Benečani napadali Atene. Parthenon je bil uporabljen kot skladišče za orožje. S strani Benečanov je bil v tem času resno poškodovan. V 19. Stol. se je Grčija končno osamosvojila. Atene so bile določene kot grško glavno mesto. Zato so se začele zelo hitro razvijati. L. 1896 so bile v Atenah izvedene prve moderne olimpijske igre. Tudi število prebivalcev je naraščalo. Danes pa jih je že preko 3 milijone.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
