Budimpešta
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Budimpešta (madžarsko Budapest ['budɒˌpɛʃt]) je glavno mesto Madžarske. S pribl. 1,7 milijona prebivalcev je po številu prebivalcev šesto največje mesto v Evropski uniji.
Vsebina |
[uredi] Deli mesta
Budimpešta se razteza ob obeh bregovih Donave, ki teče od severa proti jugu. Na desnem bregu se nahaja nekdanje samostojno mesto Budim (Buda) in severno od njega Stari Budim (Óbuda). Pešta se nahaja ob levem bregu Donave. Na Donavi je nastalo tudi nekaj otokov. Severno od mestnega središča sta Margit - sziget (Margaretin otok, poimenovan po hčeri Béle IV., ki je živela v otoškem dominikanskem samostanu iz leta 1251), danes priljubljen park in rekreacijsko središče, in Óbudai - sziget (Starobudimski otok), na otoku Csepel sziget južno od mestnega središča je danes rečno tovorno pristanišče.
[uredi] Zgodovina
Arheološke najdbe dokazujejo poseljenost območja današnje Budimpešte že v kameni dobi. Pozneje je na mestu današnje Óbude keltsko pleme Evariski ustanovilo majhno naselbino Ak-Ink (bogate vode). Na njenih temeljih so Rimljani leta 89 ustanovili mesto Aquincum, ki je leta 106 postalo glavno mesto province Spodnja Panonija in to ostalo vse do konca 4. stoletja. Na mestu današnje Pešte (ob levem bregu Donave) je stalo mesto Contra aquincum (ali Trans Aquincum). Leta 896 so območje današnjega mesta zasedli Madžari in postopoma so nastala do leta 1873 samostojna mesta Stari Budim (Óbuda), Budim (Buda) in Pešta (Pest).
Leta 1241 so Mongoli napadli Pešto in prek zamrznjene Donave še Budim. Zaradi tega je dal kralj Béla IV. utrditi grič na desnem bregu Donave. Znotraj te utrdbe je nastal novi Budim, ki je leta 1247 postal sedež kračjevega dvora, leta 1361 pa tudi glavno mesto Madžarske. V tem času, ko so anžuvinski kralji širili trgovino, so se močno razvila. Budim je doživel razcvet v času Sigismunda Luksemburškega in še zlasti Matije Korvina, ki je sezidal renesančno palačo in ustanovil knjižnico.
Turki so zasedli Pešto leta 1526 po zmagi v bitki pri Mohácsu. Budim so zasedli 15 let kasneje. Prestolnica se je preselila v Pozsony (današnjo Bratislavo), Budim pa je postal glavno mesto turške province. Do turškega umika leta 1686, ko so današnjo Madžarsko zasedli Habsburžani, je večina stavb zaradi nevzdrževanja propadala, le nad termalnimi vrelci so nastala kopališča.
Največji razcvet v tem času je doživela Pešta,od leta 1723 tudi sedež uprave madžarskega dela kraljevine. Leta 1777 se je v Budim iz Nagyszombata (današnje Trnave) preselila univerza , ki se je že čez 7 let preselila v Pešto. Leta 1784 se je prestolnica iz Bratislave ponovno preselila v Budim. V času grofa Istvána Széchenyja so vsa tri mesta doživela ponoven razcvet in pričela dobivati današnjo podobo.
Ob vstaji leta 1849 so se prvič pojavile zahteve po združitvi vseh treh mest. Habsburška oblast se je temu upirala vse do leta 1873, ko je Budimpešta z združitvijo Bude, Óbude in Pešte tudi formalno nastala in bila glavno mesto ogrskega dela leta 1867 ustanovljene Avstro-Ogrske.
Zlasti peštanska stran se je še naprej razvijala, mesto je postalo prometno vozlišče države, leta 1896, ravno na 1000. obletnico madžarske osvojitve Panonije, pa je kot drugo mesto na svetu (za Londonom) dobilo podzemno železnico.
Razvoj mesta je zaustavila prva svetovna vojna, po kateri je postalo prestolnica neodvisne, vendar s trianonsko pogodbo močno okleščene Madžarske. Med drugo svetovno vojno so leta 1944, po strmoglavljenju Miklósa Horthyja, mesto zasedli Nemci in pobili približno tretjino izmed 500.000 budimpeštanskih Judov. Precej škode so povzročila tako bombardiranja ameriških bombnikov kot obleganje Rdeče armade, ki je 13. februarja »osvobodila« mesto. Leta 1956 je izbruhnila protikomunistična vstaja, ki so jo sovjetski tanki krvavo zatrli.
Leta 1950 so mesto povečali s priključitvijo številnih okoliških naseljih. Večino vojnega razdejanja so uspeli odpraviti z obsežnimi obnovitvenimi deli v 50. in 60. letih.
[uredi] Znamenitosti
[uredi] Budim
- Grajski hrib (Várhegy), kjer se nahajajo glavne mestne znamenitosti:in je bil leta 1987 vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine:
- Budimski grad je najprej sezidal Sigismund Luksemburški, povečal ga je Matija Korvin, Marija Terezija mu je dala baročno podobo, po požaru leta 1848 so ga ponovno zgradili v letih 1894 - 1906. Danes je v njem Narodna galerija z deli madžarskih slikarjev in kiparjev.
- Matijeva cerkev (Mátyás templom), ki jo je leta 1269 prvi postavil Béla IV., za njim so jo v gotskem slogu večkrat prezidali, Matija Korvin je dal postaviti jugozahodni stolp. V cerkvi, ki je služila nemško govorečim prebivalcem, so kronali madžarske kralje. Turki so jo leta 1536 sežgali in na njenem mestu postavili mošejo, do leta 1869 so jo rekonstruirali v prvotni gotski obliki. Znotraj triladijske cerkve, katere notranjost je s freskami poslikal Bertalan Székely je pokopan kralj Béla III.
- Ribiška utrdba (Halászbástya) je nastala leta 1901 po načrtih Frigyesa Schuleka na mestu, kjer je pred tem zares stala utrdba,ki joje branil ribiški ceh.
- spomenik prvega madžarskega kralja sv. Štefana I. (István I.), ki ga je leta 1906 postavil Alajos Stróbl.
- Citadela (citadella) na hribu Gellérthegy, kjer so Habsburžani leta 1851 na mestu nekdanje zvezdarne zgradili trdnjavo za lažje dušenje nemirov. Leta 1947 so tam postavili spomenik svobode v spomin na sovjetske vojake, ki so osvobodili mesto. Po političnih spremebah v 90. letih so odstranili napise v ruščini in kipe vojakov ter spomenik preimenovali v spomenik neodvisnosti.
[uredi] Pešta
- Parlament (Országház), sezidan med letoma 1885 in 1905 v novogotskem slogu po načrtih Imreja Steindla je ena najbolj znanih budimpeštanskih znamenitosti.
- Cerkev sv. Štefana (Szent István templom) v neorenesančnem slogu so pričeli graditi leta 1851 po načrtih Józsefa Hilda. Dokončali so jo leta 1905. Gre za največjo cerkev v mestu.
- Državna opera (Állami Operaház) je nastala v letih med 1875 in 1884 po načrtih Miklósa Ybla. Freske v notranjosti so delo najboljših madžarskih slikarjev tistega obdobja. V prostoru za gledalce je stropna slika Olimpa Károlyja Lotza
- Trg junakov (Hősök tere), postavljen leta 1896 ob tisočletnici prihada Madžarov v Panonsko nižino, na kar spominja spomenik, dokončan leta 1929. Pred spomenikom stoji spomenik neznanemu junaku. Sredi trga je 36m visok steber s kipom nadangela Gabrijela na vrhu in kipi madžarskih plemenskih knezov ob vznožju. V polkrožnih kolonadah so kipi pomembnih madžarskih kraljev, sedmograških knezov in borcev za svobodo.
- Mestni park (Városliget) za Trgom junakov, kjer stoji kopija sedmograškega gradu Vajdahunyad (danes Hunedoara v Romuniji). V njem je kmetijski muzej. V parku so še znamenito kopališče Széchenyi Fürdő, živalski vrt, cirkus in zabaviščni park.
[uredi] Mostovi
Budim in Pešto povezujejo številni mostovi prek Donave. Med boji 2. svetovne vojne so vsi bili porušeni in po vojni obnovljeni. V mestnem središču so pomebni naslednji mostovi: · Széchenyjev verižni most (Szécheny lánchíd) je najstarejši most, zgrajen leta 1849 · Elizabetin most (Erzsébet híd) je bil zgrajen med leti 1897 in 1903, imenuje se po kraljici Elizabeti, ženi Franca Jožefa. · Margaretin most ('Margit híd) iz leta ima še odcep na južni konec Margaretinega otoka · Árpádov most (Árpád híd) ima tudi odcep na severni konec Margaretinega otoka. Prečka tudi južni konec Starobudimskega otoka, vendar nima povezave z njim.
[uredi] Transport
[uredi] Letališče
Mednarodno letališče Ferihegy se nahaja vzhodno od mesta in ima tri terminale.
[uredi] Cesta
Iz Budimpešte vodijo avtoceste na vse konce države: na zahod proti Dunaju in Bratislavi, na jugozahod proti Blatnemu jezeru in naprej proti Hrvaški in Sloveniji, na jug proti Szegedu in Vojvodini ter na vzhod proti Miskolcu in naprej proti Ukrajini. Mestne ulice so v splošnem potrebne temeljite prenove.
[uredi] Železnica
Budimpešta ima tri glavne železniške postaje. Déli pályaudvar (tudi Déli pu, južna postaja) v Budimu ter Keletipályaudvar (vzhodna postaja) in Nyugati pályaudvar (zahodna postaja), obe v Pešti. S teh treh postaj je Budimpešta povezana s praktično celotno Madžarsko in velikim delom Evrope. Neposredni vlaki iz Ljubljane pripeljejo na Južno postajo, tisti prek Hrvaške ali Avstrije pa na Vzhodno. Primestna železnica HÉV vodi proti severu ob desnem bregu Donave do kraja Szentendre.
[uredi] Rečni promet
Donava je pomembna prometna žila, ki povezuje Črno morje s srednjo Evropo in prek sistema kanalov tudi z Renom in Severnim morjem. Budimpeštansko rečno pristanišče na otoko Csepel se nahaja v južnem delu mesta. Mogoča so tudi križarjenje med Budimpešto in Dunajem mimo Bratislave.
[uredi] Mestni promet
Budimpešta ima trenutno tri proge podzemne železnice. Dopolnjuje jih omrežje tramvajskih, trolejbusnih in avtobusnih prog. Celoten mestni javni prevoz z izjemo primestne železnice do Szentendreja upravlja podjetje BKV.
[uredi] Pobratena mesta
Leta 2005 je bila Budimpešta pobratena z naslednjimi mesti:
- New York, ZDA od 1991
- Fort Worth, ZDA od 1990
- Dunaj, Avstrija od 1990
- Berlin, Nemčija od 1992
- Frankfurt na Majni, Nemčija od 1990
- Tel Aviv, Izrael od 1989
- Sarajevo, Bosna in Hercegovina od 1995
- Lizbona, Portugalska od 1992
[uredi] Glej tudi
- seznam mest na Madžarskem
- seznam pristanišč na Madžarskem
[uredi] Zunanje povezave
